Ansambel kljunastih flavt Le Phénix;
Kvartet violončel;
baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik;
Libertrio
Različna prizorišča po Sloveniji, september 2020
Jesenske serenade so najlepši dogodek v mesecu septembru. Posejane po Sloveniji, so ne glede na nove razmere ohranile svoj nostalgični šarm in predvsem raznovrsten program z odličnimi nastopajočimi, kar je zasluga tako njih samih kot tudi Glasbene mladine ljubljanske, ki Jesenske serenade pripravlja že 44 let. Pristnost in žlahtnost lokacij po Sloveniji prispeva k odmevnosti prireditve in njenemu poslanstvu širiti glasbeno umetnost po vsej državi.
Letošnji program je predstavil vrsto mednarodno uveljavljenih slovenskih izvajalcev: Ansambel kljunastih flavt Le Phénix (Mateja Bajt, Marjana Jocif, Una Košir, Kristina Martinc), Kvartet violončel (Katarina Kozjek, Izak Hudnik, Sebastian Bertoncelj, Tamara Gombač), baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik in Libertrio (Katja Porovne Silič, kitara, Matjaž Porovne, violina in Petar Brčarević, kontrabas. Ansambel kljunastih flavt Le Phénix je znan po historičnih izvedbah in interpretacijah različnih slogov. Tokrat so članice ansambla predstavile obdobje angleške renesanse, na ročno izdelanih kopijah renesančnih flavt iz zbirke dunajskega muzeja glasbenih inštrumentov. Kvartet violončel je zasedba nekdanjih študentov violončela, ki so po končani Akademiji za glasbo svoje znanje mojstrili v tujini, skupaj pa so pričeli nastopati v okviru festivala Cellofest Ljubljana. Za Jesenske serenade so pripravili izbor izvirnih del za kvartet violončel in krstno izvedbo izjemne skladbe Leona Firšta. Baritonist Jaka Mihelač in kitarist Jure Cerkovnik sta za svoj večer pripravila pester program del slovenskih in tujih skladateljev s skupnim naslovom Bodi tiha pesem, sicer pa sta oba dejavna tudi v tujini, v Berlinski državni operi, oziroma na Zuriški akademiji.
Prvi koncert v Ljubljani je bil izveden v dvorani Mestne hiše, nastopil pa je Libertrio, ki združuje umetniške moči violinista Matjaža Porovneta in kontrabasista Petra Brčarevića, sicer oba člana Slovenske filharmonije, ter kitaristke Katje Porovne Silič, profesorice na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na program so uvrstili dela Astorja Piazzolle, Manuela de Falle in Georga Gershwina. Zvočna podoba Piazzollove Zgodovine tanga nas je navdala z velikimi pričakovanji. Doživeli smo izvedbo, v kateri so izvajalci prednost dali spevnosti, tako da je delo zvenelo lahkotno in je imelo pridih tiste otožne melanholije, ki se je občasno razvila v strast v smislu polnokrvnega zvoka. Violinist Matjaž Porovne je melodijo izvajal s poudarkom na izraznosti ter ob markantni spremljavi kontrabasa in bolj ženstvenim zvokom kitare. Španske ljudske pesmi Manuela de Falle v priredbi Tobiasa Kassunga so doživele izrazito lirično muzikaličnost (Uspavanka), ki je zvenela nežno in rahločutno, sicer pa jim ni primanjkovalo niti energičnih trenutkov, ki so izražali španski temperament. Ne glede na to, da so nam Piazzollova dela zelo v ušesu in smo vajeni različnih interpretacij, je bil Oblivion v izvedbi Libertria (priredba Tobias Kassung) izveden s poudarkom na občutenosti in jasnosti igre, ki je izražala izčiščen zvok brez pretiranega patosa. Trije preludiji Georga Gerschwina, prav tako v priredbi Tobiasa Kassunga, so nas razvedrili z dovtipno izvedbo ter umirjeno noto, a izvedeni vedro in izbrušeno. Virtuozen dodatek (Czardas), v katerem je izstopal zlasti violinist Matjaž Porovne, pa nas je v vražjem tempu in z zvočno briljanco navdušil in potrdil, da je Libertrio res dobro uigrana zasedba, ki prepriča z izvirno močjo izraza. Dogodek je popestril igralec Dejan Pevčević, z izbranimi besedili, kot miselni pendant občutenemu večeru.
foto: Goran Antlej
Vsi koncerti, brez izjeme, so bili dosežki odličnih glasbenikov, skrbno pripravljeni in izvedeni s predanostjo svojemu poslanstvu. Lepo je prisostvovati zasedbam, ki jih druži profesionalnost in želja po žlahtnem muziciranju. Zato velja izraziti zahvalo tako organizatorjem kot sodelujočim, ki so novim razmeram navkljub ustvarili nepozabne septembrske večere. Izražali so žar pravih glasbenikov in vedno znova jim enostavno prisluhnemo in se predamo lepoti njihovega izraza.
Marina B. Žlender
