Novice

Jazz Ravne: Mamadou Diabaté & Percussion Mania na predvečer slovenskega kulturnega praznika

foto: Nika Hölcl Praper.

12. februar 2024

V okviru abonmaja Jazz Ravne smo lahko 7. februarja prisluhnili mednarodno sestavljeni glasbeni skupini Mamadou Diabaté & Percussion Mania, ki v svoje muziciranje združuje ritme afriške glasbe, latina, rocka in funka. Zasedba, ki jo sestavljajo balafonista Mamadou Diabaté in Yacouba Konate, tolkalec Hamidou Koita, kitarist Igor Bezget, bas kitarist Bayron Cortes ter Seidou Dao na djembi, deluje že od leta 2006 in koncertira po vsem svetu.

V polni dvorani KMKC Kompleks, kjer so se zbrale generacije od najmlajše do najstarejše, nas je glasbena skupina s svojo pozitivno energijo dvignila na noge, da smo se zazibali v ritmih značilne afriške glasbe s pridihom modernih glasbenih elementov. Sprva zadržana publika se je v drugi polovici koncerta pogumno vključila v muziciranje in zraven tudi prepevala. Kot pravijo člani zasedbe, je afriška glasba temelj vsem drugim glasbenim zvrstem, zato so še toliko bolj predani vzdrževanju zahodnoafriške tradicije. S svojo energičnostjo in sproščenostjo je bilo vzdušje v dvorani prav prijetno.

O izvajalcih:

Mamadou Diabaté se je rodil v tradicionalni glasbeni družini (ljudstvo Sambla) v Burkini Faso (Zahodna Afrika), ki ima dolgo tradicijo pripovedovanja zgodb in muziciranja. Pri petih letih se je začel poklicno usposabljati pri očetu Penegueju Diabatéju, ki je v svojem času veljal za najboljšega balafonista daleč prek meja kulture Sambla. Pri osmih letih je začel z vajeništvom pri priznanih balafonistih sosednjih narodov. Trenutno živi v Avstriji. S svojo skupino Percussion Mania je prejel avstrijsko nagrado za glasbo sveta (2011) in veliko nagrado na tekmovanju “Triangle du Balafon” v Maliju (2012). Za svojo virtuoznost je tam prejel tudi nagrado “Prix Alkaly Camara de la virtuosité”. Leta 2016 je postal vitez nacionalnega reda Burkine Faso, leta 2019 pa nagrado za najboljšega mednarodnega umetnika Burkine Faso. Do leta 2022 je izdal 14 zgoščenk z lastnimi skladbami in še dve z avtentično glasbo ljudstev Sambla in Tusia (obe svetovni premieri). V Burkini Faso je zgradil osnovno šolo, v kateri se revni otroci učijo brezplačno.

Od leta 2006 Diabaté koncertira s svojo skupino Mamadou Diabaté & Percussion Mania, v kateri si glavno vlogo deli s svojim bratrancem in kolegom balafonistom Yacoubo Konatejem. Njihov album Kanuya (2011) je leta 2011 prejel avstrijsko nagrado Austrian World Music Award. Leta 2012 je skupina prejela nagrado “Balafon d’or” na festivalu Triangle du balafon v Sikassu, Mali. Čeprav njihova glasba izvira iz Zahodne Afrike, ji daje dodatne odtenke multinacionalnost zasedbe – basist Byron Cortes, rojen v Kolumbiji in Slovenec Igor Bezget namreč mogočno afriško osnovo bogato oplemenitita z elementi latina, funka in rocka.

Igor Bezget je slovenski kitarist in komponist, uveljavljen na področju jazza, jazz fusiona, indijske in zahodnoafriške glasbe. Kot studijski glasbenik in avtor je sodeloval s številnimi priznanimi glasbeniki doma in v tujini ter nastopal na najvidnejših svetovnih glasbenih festivalih. V 80. in 90. letih dvajsetega stoletja je s skupinama Black Ballon in Maska opravljal pionirsko vlogo na področju kitarsko orientirane jazz fusion glasbe na Slovenskem. S skupino Mamadou Diabaté & Percussion Mania je začel sodelovati pred nekaj leti.

Glasbenike sem po koncertu prosila še za kratek pogovor.

  • Kakšni so začetki vaše skupine? Kdaj ste začeli sodelovati?

Mamadou: Pred 25 leti sem se z bratom preselil iz Burkine Faso na Dunaj, kjer smo začeli skupaj igrati. Odprti smo za vse glasbene žanre in na tak način nastaja naša glasba. V osnovi gre za afriško glasbo, ki pa ji dodajamo nove elemente, saj veliko nastopamo tudi z rock in jazz glasbeniki. Tako je tudi naša skupina sestavljena iz glasbenikov različnih narodnosti in tradicij. Na zanimiv način smo začeli sodelovati s kitaristom Igorjem (Bezgetom). Prišel je na naš koncert v Mariboru nekaj let nazaj in po pogovoru smo izvedeli, da igra kitaro ter ga povabili, da igra z nami. Ko smo ugotovili, kako dobro igra, smo ga vzeli za svojega.

Igor: Ta dan je bilo zelo slabo vreme in sem se še pred koncertom odločal, če naj sploh grem ali naj raje ostanem v postelji. Pa sem si rekel, da ni vsak dan skupina iz Burkine Faso v Mariboru in sem se odločil, da grem. In tako smo se spoznali in začeli sodelovati. Če takrat ne bi šel na koncert, danes ne bi sedeli tu skupaj.

  • Kako pri muziciranju poiščete skupni jezik, saj izhajate iz tako različnih narodov?

Mamadou: V svoje kompozicije vpletam različne glasbene tradicije, vedno pa imam za temelj afriško ljudsko glasbo v katero dodajam nove stvari. Glasbe ne zapisujem, učimo se jo na pamet in po posluhu, zato je potrebno veliko vaje. Veliko improviziramo in skozi to improvizacijo najdemo novo glasbo. Če tega ne znaš (improvizacije), ne moreš napisati nove glasbe.

Igor: Še vedno pa vse izhaja iz korenin zahodnoafriške glasbe, ki se razvija iz generacije v generacijo. Še posebej mi je všeč, ker lahko z njo vedno odkriješ nekaj novega.

Mamadou: To je tako kot vaš jezik (slovenščina). Imate skupno tradicijo, a imate različne dialekte, še vedno pa razumete drug drugega.

Z energijo, ki je žarela z odra in kasneje po vsej dvorani, smo z nasmehi na obrazi odšli s koncerta, ki je bil prava glasbena poslastica.

Neža Verbovšek