27. marec 2019
“Kodeks zborovskega dirigiranja: ritem, kontinuiteta tona in legato so najbolj pomembni elementi za kvalitetno petje, ki jih mora dober zbor obvladati.”
Tako se dirigentovih besed spominja dekan Akademije za glasbo v Ljubljani, izredni profesor Marko Vatovec.
Zborovski dirigent in pedagog Janez Bole (1919–2007) je v svojem več kot petinpetdesetletnem umetniškem delovanju ustanovil ali na novo oblikoval ter vodil kar enaindvajset zborov, med njimi Slovenski oktet (od ustanovitve do leta 1957), Akademski pevski zbor Tone Tomšič in zbor Slovenske filharmonije. Snemal je za slovenske in tuje radijske postaje in za RTV Slovenija. Kot dirigent oz. umetniški vodja je gostoval z različnimi vokalnimi skupinami skoraj po vseh evropskih državah in na Kitajskem. V zadnjih petnajstih letih je s Slovenskimi madrigalisti oz. Gallus Singers večkrat gostoval na uglednih festivalih komorne glasbe na Madžarskem, v Nemčiji, Avstriji, Franciji in Italiji. Petindvajset let je poučeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani zborno dirigiranje, zborno petje, vokalno tehniko in metodiko pouka glasbe, dvajset let pa na ljubljanski Akademiji za glasbo zborovsko dirigiranje, partiturno igro in zborovsko petje. Predaval je na številnih seminarjih za zborovodje, bil član ocenjevalnih žirij in mentor blizu sto zborom po vsej Sloveniji. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo leta 2000 in Srebrni častni znak Svobode leta 2002.
Ob stoletnici rojstva Janeza Boleta, rodil se je 7. marca 1919, je dekan ljubljanske akademije Marko Vatovec, ki je študijsko pot ubral na istih področjih kot njegov nekdanji profesor, povedal:
»S profesorjem Boletom sva se večkrat družila tudi izven pouka. Povabil me je k sebi na dom in sva se tam pogovarjala in ga je bilo zmeraj zanimivo poslušati. Včasih mi je žal, da ga nisem takrat še več spraševal…«
Profesor Bole je veljal za natančnega in vztrajnega pedagoga, dekan Vatovec izpostavi, da je bil deležen njegovih usmeritev kar na treh področjih študija: pri dirigiranju, vokalni tehniki in partiturni igri. Poleg akademskega izobraževanja se je s profesorjevimi vzmahi in odmahi srečeval tudi ob petju pri Slovenskih madrigalistih, kjer je najbolj prišla do izraza zborovodjeva kvaliteta; muzikalni čut za oblikovanje polifonije in interpretacijo.
Janez Bole je kot zborovodja svojim pevcem predstavil svojo veliko ljubezen do globoke interpretacije Gallusa in slovenske ljudske pesmi. Tako so tudi posneli prvo ploščo Gallusovih motetov in madrigalov ter še več drugih vinilnih plošč, avdiokaset, zgoščenk, kot tudi videokaseto Gallusovih skladb.
»Njegova zanimivost je bila sigurno poudarjanje ritmične izvedbe in tolčenje s prstom po mizi. Ali pa, ko zapoješ neko frazo in seveda ni zadovoljen s tem, kako si jo odpel ter te začudeno vpraša: A ne čutite, a ne čutite, kako to mora it?« se spominja profesor Vatovec.
Ita Weber
