15. februarja 2022
Ruth Slenczynska, zadnja preživela učenka ruskega skladatelja in pianista Sergeja Vasiljeviča Rahmaninovega, napoveduje izid novega albuma, kot spomin na glasbenike, ki so vplivali na njeno umetniško življenje.
Kot čudežna deklica je ameriška pianistka s poljskimi koreninami Ruth Slenczynska v Evropi debitirala pri šestih letih v Berlinu. Tokrat se je, devet desetletij kasneje, odločila izdati še zadnji klavirski album, poklon glasbenim vzorom in prijateljem. 18. marca 2022 napoveduje izid novega – zadnjega albuma z naslovom »My life in music«. Po dogovoru z založbo Decca je lansko leto v New Yorku posnela album z lastnim izborom skladb skladateljev, ki so pianistko v življenju osebno zaznamovali – med njimi tudi ameriški skladatelj in dolgoletni prijatelj Samuel Barber, Frederic Chopin, čigar preludij je igrala na pogrebu klavirskega virtuoza Vladimirja Horowitza, ter seveda Sergej Rahmaninov, s katerim pravi, da je prijateljevala ob skodelici čaja in pogovorih o glasbi.
Izobrazbo je dobila od nekaterih vplivnejših klavirskih pedagogov 20. stoletja, med drugimi tudi Arturja Schnabela, Josefa Hofmanna in že omenjenega Sergeja Rahmaninova, čigar verižico z miniaturnim modrim fabergejevim jajcem nosi še danes. Izbrana dela je Ruth zbirala skozi celotno njeno življenje, zato ima album nedvomno občutek poseganja v melanholično preteklost.
Je umetnica, ki je nastopila pred kar petimi ameriškimi predsedniki, med drugim tudi igrala v duetu s predsednikom Trumanom. Velja za eno izmed pomembnejših interpretk Chopinove glasbe, kar je zagotovo posledica očetove stroge vzgoje, ki je vztrajal pri tem, da mora mlada Ruth zaigrati vseh 24 Chopinovih etud še pred zajtrkom.
Njeno življenje je zaznamovalo kruto otroštvo in tiranska vzgoja očeta, ki je tudi sam bil violinist in je v mladi Ruth kmalu po začetku izobrazbe videl le še vir zaslužka. Svoje spomine in zgodbe je zbrala in jih razkrila v knjigi Forbidden Childhood, ki jo je izdala leta 1957. Kakor kmalu je imela priložnost, je pri petnajstih letih prekinila stike z očetom, kar pa je imelo tudi vpliv na klavirsko dejavnost, ki jo je dala na stran za desetletje in se posvetila študiju psihologije na kalifornijski univerzi.
Pianistka ima o Rahmaninovem še danes le dobre spomine. V enem izmed intervjujev je opisala najbolj pomenljiv nauk, ki se ga je naučila od velikega ruskega pianista. Komaj devetletno Ruth je na uri, med vajo enega izmed svojih preludijev, učitelj ustavil in dejal, da njeno igranje ne izraža nobene barve. Ko ji je sam pokazal, kako naj zaigra in ji skozi okno namignil na barvne cvetove pomladnih dreves, takrat je spoznala umetnost nastopanja in ustvarjanja popolnega zvoka na klavirju.
l.g.
