Novice

Iz vsebine …

(iz tiskane izdaje; izid: 23. december 2020) 

RAZGLEDI DOMA IN PO SVETU
V letu 2020 praznujemo 75. obletnico ustanovitve Mednarodne glasbene mladine Jeunesses Musicales International (IJM). V razglednem stolpu za predtakt ponujamo le poročilo o 75. generalni skupščini, v naslednjem letu pa se bomo obširneje posvetili vsebini in praznovanjem, ki so bila letos zaradi pandemičnih razmer prestavljena.
V tem letu smo se poslovili od preštevilnih izjemnih osebnosti in glasbenikov, ki so temeljito zaznamovali našo kulturno krajino. V razglednem stolpu se z zapisom tokrat poklanjamo trem glasbenikom. Kratka obvestila na teh straneh pa so tudi napovednik za obširnejšo obravnavo v novem letu 2021. Naj bo to podčrtano z veliko žive glasbe, o kateri bomo lahko poročali tako v tiskani kot spletni različici revije Glasna. In da ne bi kakšne zanimivosti spregledali, vas vabimo, da jih delite z nami. Objavili jih bomo na našem spletnem naslovu www.revijaglasna.si.

MLADI IN GLASBA
Metka Sulič: Mia Kristan, tolkalka
Helena Gardina: Rastem z glasbo, 8. del, Na krilih ustvarjalnosti proti sreči
Metka Sulič: Veronika Brecelj, violinistka
Petra Rakić: Andreja Krt, sopranistka
»Raziskovalci ugotavljajo, da je vir ustvarjalnosti povezan tako s posameznikom kot s spodbudnim okoljem za ustvarjanje,« je ena izmed misli v besedilu zadnjega dela nadaljevanke Rastem z glasbo, v kateri se je avtorica posvečala glasbeni vzgoji, naši glasbeni krajini in okolju, v katerem odraščajo mladi glasbeniki. O njihovih spominih na vstop v svet glasbe in odločitvi za študij profesionalnega glasbenika se vam bodo tokrat razkrivale tri glasbenice: tolkalka, violinistka in sopranistka. Ali ima ustvarjalnost tudi pomembno vlogo v njihovi današnji vlogi mladega profesionalnega glasbenika?

Mia Kristan

REPORTAŽE
Ana Erčulj: Europa Cantat
Anuša Plesničar: Slovenska kultura v vrtincu pandemije
Jera H. Petriček: Vpliv epidemije na avstrijsko glasbeno življenje
Breda Pretnar: Newyorški Lincoln Center
Mateja Rot: Ars Electronica Linz
Marina B. Žlender: Beneški bienale
Reportažni zapisi so ubrani na različne teme. Seveda se ni bilo mogoče izogniti temi letošnjega »koronskega leta« in njenemu vplivu na različna področja glasbenega delovanja danes, kakor tudi v bližnji, morda celo daljni prihodnosti. Reportažni zapisi pa se ne ustavljajo le v našem prostoru in ne izpostavljajo le problema, ampak tudi vrsto rešitev in svetlih obetov. Naj se ti uresničijo in oblikujejo znova glasbe polno leto.

Beneški bienale



POGOVORI
Aleksandra Gruden Kastelic: Albinca Pesek, glasbena pedagoginja in zvočna ter plesna terapevtka
Veronika Brvar: »Zvok, ta ostaja moj največji navdih«, flavtistka Ema Bajc
Aljaž Bastič: Brian Large, režiser prenosov klasične glasbe
Mateja Rot: »Dom lahko najdeš kjerkoli«, Hania Rani, pianistka
Andrej Lutman: 30 let Marko bande!
Pet portretnih pogovorov v reviji tokrat izpostavlja predvsem glasbene poustvarjalce, mentorje in vodnike po svetovih glasbe. Različna področja delovanja so izoblikovala tudi njihov raznovrstni pristop k umetnosti. Nekateri izhajajo iz glasbenega zapisa, tako kot legendarni režiser Lange – »Sam vedno začnem iz glasbe, s partituro.« Drugi so dolga leta sledili svojim prednikom in prisluhnili skupnemu izročilu, kar podčrtuje »sinonim za prekmursko godčevsko izročilo« v igri Marko bande. Prav vsem sogovornikom pa je skupno veselje v ustvarjalnosti, pomen, ki ga ima njihova poklicanost za bližnje in daljne svetove. K temu poziva naša sogovornica, ki je prehodila dolgo pot od zavrnitve šolanja v glasbenem sistemu do polnega doživetja glasbeno-pedagoškega odra. Albinca Pesek poudarja: »Družba bi morala ozavestiti pomen umetnosti, predvsem pa glasbe, ki s svojimi ubranimi vibracijami neposredno vpliva na posameznika, na njegovo dobro počutje in podpira ustvarjalne procese.«

Albinca Pesek



PORTRETI
Jera H. Petriček: Dirigent Iván Fischer
V portretni rubriki odkrivamo delovanje dirigenta, glasbenika, predvsem pa izjemno osebnost, ki je tudi v najtežjih časih znala odkriti izhode in svetle plati poustvarjanja.

MISLIM GLASBO
Aleksandra Pavlovič: Prometej in tradicija? Sergej V. Rahmaninov: Razmišljanja na Corellijevo temo, Glasbeni Prometeji, 2. del
Ingrid Mačus: Premišljena lahkost v glasbi Beata Furrerja in Georga Friedricha Haasa
»Ne zaradi tega, da bi bila vrednost lahkosti postavljena pred vrednost teže, temveč zato, ker je o lahkosti trenutno bolj nenavadno razpravljati, je že vsaka ozka reža v to smer lahko dober poskus, da se misel izvije iz sploščene enotirnosti.« Ingrid Mačus
»Tisti, ki ga občutimo, ga občutimo tako blizu in nikakor nismo z njim več na vi. Teme stare kot zemlja: ljubezen in smrt. Človek ne more verjeti, da se v 20. stoletju sploh lahko še kaj na to temo … V čem je Sergej Vasiljevič Prometej, se najbrž sprašujete …« Aleksandra Pavlovič
Zapiski dveh pianistk, ki po domišljiji in globini misli daleč presegajo dnevniške skice, žlahtnijo našo revijo Glasna. Njun vstop v glasbo z besedo je poustvarjanje v drugem umetniškem polju, je
navdih za naslednja poslušanja, razmišljanja, odkrivanja …

NADALJEVANKA
Tadej Stolić: Uslišati jazz, 3. del: Med kompozicijsko idejo in idealom individualne svobode
Matej Krajnc: Kantavtorstvo na Slovenskem, Ostra melodija peresa, 3. del: Obdobje kantavtoric
Dokumentarni seriji, v katerih spoznavate kantavtorstvo in jazz, izpostavljata dve temi, o katerih premalokrat razmišljamo ali se jima posvečamo. Z ostrim peresom avtor nadaljevanke o kantavtorstvu na Slovenskem poudarja pomen kantavtoric, pevskih in avtorskih podvigov, ki kljub številnim pozitivnim odmevom niso zaživeli na avtorskih zgoščenkah.
Nadaljevanka o jazzu podčrtuje dvome o »lastni percepciji razlikovanja med vnaprej »komponiranimi« in »improviziranimi deli« … Med tem, kdo je sploh »skladatelj« in kdo »improvizator«.

ODMEVI IN RECENZIJE
Odmevi in kritiški zapisi so zanimiv pričevalec koronskega obdobja, v katerem so bile tako priložnosti za prireditve v živo, kakor tudi za številne refl eksije in razmišljanja v času strožjih ukrepov in zaprtja dejavnosti. Čas za obisk koncertov, razmislek ob poslušanju posnetkov, branju knjig so si vzeli Ana Erčulj, Aleksandra Gartnar Kastelic, Matej Krajnc, Ingrid Mačus, Metka Sulič, Eva Vene in Marina B. Žlender

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja