RAZGLEDI DOMA IN PO SVETU
Razglede po glasbenem življenju pri nas so tokrat pripravili Mitja Gobec, Martina Kamnikar, Matej Krajnc in Breda Pretnar.
V SPOMIN
Primož Mavrič: In memoriam Hinko Haas (1956–2020)
Andrej Lutman: Hommage Juriju Pfeiferju (1955–2020)
MLADI IN GLASBA
Anuša Plesničar: Ana Čop, jazz pevka
Helena Filipčič Gardina: Rastem z glasbo VII
Aleksandra Gartnar: Kristina Bogataj, glasbena pedagoginja in zborovodkinja na Finskem
»Deljenje glasbe na različne zvrsti mi nikoli ni bilo blizu in mi tovrstne žanrske opredelitve ne postavljajo merila, ali mi bo določena zvrst všeč ali ne.« Tako razmišlja jazz pevka Ana Čop in s tem tudi poudari usmeritev naše strokovne glasbene revije, v kateri ima svoje mesto dobra glasba brez omejitev. Kako svobodno vzgajati mlade talente in odpirati prave poti, v pogovoru razkriva slovenska zborovodkinja in glasbena pedagoginja, ki je svoje poslanstvo našla na Finskem. V nadaljevanki, v kateri avtorica razkriva različne oblike glasbene rasti, pa tokrat več o tekmovanjih in njihovem pomenu za mlade glasbenike v današnjem tekmovalnem svetu.
REPORTAŽE
Majda Gruden Eržen: International Music Council
Eva Vene: Prvovrstni glasbeni prvi program Radia Slovenija
Anuša Plesničar: Zadihajmo s polnimi pljuči – nova koncertna sezona Slovenske filharmonije
Larisa Marjanović: Arheologija in glasba
Eva Vene: Spotify v Sloveniji
Klementina Milošič in Jernej Bervar: Glasbeni posel
V teh, za glasbenike verjetno najtežjih časih nas greje misel, da obstaja mednarodna krovna organizacija, ki podpira in išče poti za različne oblike glasbenega ustvarjanja. »Njeno poslanstvo je spodbujati, razvijati in podpirati različne ravni glasbenega delovanja, pod katero se uvrščajo ustvarjanje, izvajanje, izobraževanje in ohranjanje glasbene zapuščine.« Kako se IMC odziva na covid-19? Kako pa težave premagujejo glasbeniki ter organizatorji, producenti in glasbeni uredniki? Reportažni zapisi razkrivajo, da ustvarjalnost ne pozna meja. Včasih pa nam iz trde resničnosti pomaga tudi pobeg v daljno preteklost. Najbolje k začetkom glasbene zgodovine, o čemer pričajo norveški glasbeniki – pravi glasbeni arheologi.
GLASBENI ESEJ
Ingrid Mačus: Intenzivnost skoraj neslišnega v klavirski glasbi Helmuta Lachenmanna
Aleksandra Pavlovič: Glasbeni Prometeji … ob 250-letnici Ludwiga van Beethovna
»Lachenmann je v svojem razvoju klavirskega jezika na klavirju nekakšna neulovljiva puščica, ki potuje proti cilju. Bolj kot kompozicijska tehnika, ki se veliko posnema, je pomembno odkriti, kaj pravzaprav hoče doseči Lachenmann s tako obravnavo zvoka.«
»Iz neobdelane gline se v Beethovnovih skladbah rodi Človek: plemenit in nepokvarjen, čisti Človek, a vrh njegove poti in iskanj niso spremenljiva in nepredvidljiva čustva, temveč človekov duh.« Iztrgani misli sta vabilo k branju glasbenih esejev na temo Lachenmannove klavirske poetike in Beethovnovih Eroica variacij. Svobodna misel, ki jo vodi glasba, žlahtni našo jesensko revijo, posebno vrednost ji daje tudi vedenje, da sta jih ubesedili glasbenici – pianistki.
POGOVORI
Metka Sulič: Pogovor s pianistko Natalijo Šaver
Marina B. Žlender: Dionizovo uho skladatelja Bora Turela
Mateja Rot: birds of unknown, pogovor z vokalistko skupine Patricijo Škof
Mateja Rot: Pogovor s pianistom Lubomyrjem Melnykom
Andrej Lutman: Človek, brez katerega uglašenega Maribora ne bi bilo – Dušan Hedl
Izbrani pogovori tokrat izpostavljajo pianista iskalca originalnih poti raziskovanja glasbe in nagovorov poslušalcem ter skladatelja, ki mu je »dionizovo uho« na prvih glasbenih poteh uglasila legendarna klavirska pedagoginja Darinka Bernetič. Na posebno »uglašenost« z mestom nas bo spomnil tudi pogovor z raziskovalcem, organizatorjem in producentom prireditev v štajerski prestolnici. Njegova razmišljanja o nacionalnem programu kulture so ravno letos še posebej aktualna. Izpostavljeno odprtost za vse žanre pa tudi v rubriki pogovorov podčrtuje pogovor z vokalistko mlade, a prodorne skupine iz žanra Drugih godb.
NADALJEVANKA
Tadej Stolić: Uslišati jazz: Formalne variacije v službi trenutnega navdiha
Matej Krajnc: Ostra melodija peresa: Kantavtorstvo na Slovenskem – osebnosti
Dve seriji nadaljevank v drugem delu sledita razvoju jazza in kantavtorstva. Avtor nadaljevanke Uslišati jazz posega v »drobovje« jazzovske kompozicije in bralca poznavalsko vodi po jazzovskih poteh, da bi lahko končno prepoznal, morda celo »uslišal« žanr v vseh njegovih globalnih pojavljanjih. Nadaljevanka o kantavtorstvu na Slovenskem pa izpostavlja tesno povezanost pojava glasbenih osebnosti tako na odru kot predvsem za njim, ko besedilo in glasba šele nastajata.
ODMEVI IN RECENZIJE
Glasbena krajina, vredna ocene in kritične presoje, je, kljub virusu, tudi pri nas cvetela vse poletje. Recenzenti revije Glasna so se odpravili na prireditve po vsej Sloveniji, prebirali knjige in naostrili uho pri novih posnetkih. Odmeve so na recenzentskih straneh prispevali Aleksandra Gartnar, Andreja Konjedic, Matej Krajnc, Ingrid Mačus, Mateja Rot, Tadej Stolić, Eva Vene in Marina B. Žlender.
