22. julij 2023
Pogovor s študentom kompozicije Jurajem Markom Žerovnikom v programu Iniciativa za novo glasbo
V letošnjem poletju študenta muzikologije spremljava program Iniciativa za novo glasbo študentov Akademije za glasbo in Filozofske fakultete, ki je nastal na pobudo skladatelja Vita Žuraja. V sodelovanju z nemškim ansamblom Ensemble Modern se tudi glasbeniki pridružujemo slavnostni obeležitvi slovenske umetnosti na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Vsebino programa in njene nosilce ste lahko spoznali v prvih dveh prispevkih, z današnjim zapisom pa začenjamo predstavitve izbranih skladateljev. Kot prvi na naš vprašalnik odgovarja mladi skladatelj Juraj Marko Žerovnik.
ZAČETKI
Povej nam najprej malo o sebi.
Rodil sem se na Reki na Hrvaškem leta 1993 mami Hrvatici in očetu Slovencu, tako da že od otroštva govorim oba jezika. V Sloveniji živim v Kamniku, živel pa sem tudi v Nemčiji. Trenutno delujem kot profesor na Akademiji za glasbo v Puli.
Kakšni so bili tvoji glasbeni začetki in kdo ti je pomagal vzkliti ljubezen do glasbe?
Mama je bila glasbenica in je na srednji glasbeni šoli učila teoretske predmete. Ona mi je prva pomagala stopiti v stik z glasbo in me podpirala pri prvih korakih.
Kdaj in kako si pričel skladati?
Že od mladih nog sem se začel navduševati nad notami, čeprav jih še nisem znal brati. Vedno sem občudoval skladatelje in si tudi sam želel nekega dne narediti kaj podobnega. Prve resne skladbe pa so nastale pri štirinajstih ali petnajstih letih, ob koncu osnovne šole.
NAZORI IN MNENJA
Kateri koncepti te fascinirajo? Ali svoje delo rad povezuješ tudi z drugimi umetnostmi, morda znanostjo?
Koncepti za moje skladbe pogosto izhajajo iz dveh tematskih virov: popularne umetnosti in naravne znanosti.
Kdo so tvoji vzorniki na področju glasbe oziroma tudi zunaj nje?
Vzornikov se je skozi leta nabralo kar dosti ter jih je težko našteti. Nekatere bom vseeno izpostavil kot najpomembnejše: Aleksander Skrjabin, Richard Strauss, Iannis Xenakis in Thomas Adès.
Kakšno glasbo rad poslušaš? Rad prisluhneš tudi neklasični glasbi?
Zelo rad poslušam prav vso glasbo. Pogosto se zgodi, da me navdihne glasba, ki je pred nekaj leti sploh nisem maral.
Ti je katera skladba oziroma pesem še posebej pri srcu?
Bilo je več skladb, ki so mi bile močno pri srcu skozi življenje in danes služijo kot spomin na te pretekle čase. Nekatere so denimo Skrjabinov Prometej, Xenakisov Jonchaies, Messiaenova Simfonija Turangalîla in še veliko drugih.
Glasba je nagnjena k temu, da se sčasoma spreminja. Kako dojemaš vlogo glasbe v sodobnosti?
Umetnosna glasba je skozi zgodovino kljub številnim stilskim spremembam ohranila enak cilj: spodbuditi občinstvo k dojemanju in spoznavanju novih idej in čustev. Prav zaradi tega je nova glasba velikokrat tudi razjezila in vznemirila vladajoče, ki so si jo prizadevali zatreti.
Kako vidiš vlogo skladatelja v sodobnosti?
Skladatelj mora, enako kot vsi drugi umetniki, biti sposoben občutiti duh časa in reagirati na njega. Seveda pa je pred tem pomembno zelo dobro obvladovati vse tehnike komponiranja in se naučiti čim več o vseh orodjih, ki so na razpolago.
Kateri so danes, po tvojem mnenju, najboljši načini za uveljavljanje mladih skladateljev?
Skladateljska pot se najlažje začne v času študija na glasbeni akademiji. Seveda je možno delovati tudi izven sistema, ampak je tako vseeno težje priti do ustreznih stikov in referenc.
Kako primerjaš domače in tuje razpise za nova glasbena dela? Ali so le-ti primerljivi?
Iz mojih izkušenj so razpisi doma in v tujini dokaj podobni. Razlika je seveda v številu le-teh in pa v njihovi finančni podprtosti.
O SKLADATELJU
Če bi moral definirati estetiko svojega glasbenega jezika, kako bi se opredelil?
Ne bi rad definiral svojo glasbeno estetiko s kakršnimkoli oznakami, ker bodo le-ta nujno pripeljale do kakih predsodkov ali nesporazumov. Najraje rečem, da skladam sodobno umetnostno glasbo.
V katerem glasbenem žanru oziroma za kakšno zasedbo najraje ustvarjaš?
Moja najljubša zasedba je simfonični orkester, najbolj pa sem užival, ko sem pisal svojo opero Pred vrati postave.
Kje dobiš navdih za skladanje?
Navdih izhaja predvsem iz popularne umetnosti ali naravnih znanosti. Kdaj pa kdaj se zgodi, da ustvarim kratko glasbeno idejo, ki me sama popelje proti nadaljnjemu razvoju.
Kako pri tebi poteka zakoličenje in realizacija neke ideje?
Osnovna rdeča nit skladbe je najpogosteje kratka glasbena ideja ali motiv, ki je natančno prilagojen določenemu instrumentu v zasedbi. Ves nadaljnji razvoj gradim iz te osnovne glasbene ideje.
Se ti pogosto zgodi, da se ti v glavi nenadoma pojavi misel, ki jo moraš brezpogojno zapisati, vendar tega ne moreš storiti? Kaj storiš v takem primeru?
To se zgodi kar pogosto in sem šele nedavno odkril dober način, s katerim to lahko rešim. Misel, ki se jo spomnim in jo povežem s kakšnim širšim konceptom in si ga kot takšnega zabeležim, je na primer motiv alikvotnega glissanda v rogu, ki se konča z akcentom v vseh instrumentih. Namesto da tečem do notnega papirja in začnem z zapisovanjem motiva, ga enostavno poimenujem izbruh. Iz tega motiva je izrasla tudi moja najnovejša skladba za Ensemble Modern – Burst.
Kako pri tebi na splošno poteka umetniški proces?
Umetniški proces se običajno začne na zgoraj omenjeni način. Potem skušam razviti koncept, ki bo dobro nadaljeval osnovno glasbeno idejo in ki bo navdihujoč za nadaljnje skladanje. V tej fazi razmišljam o glasbeni obliki, trajanju skladbe, proporcih, kulminaciji, atmosferi in tako naprej. Ko so koncept in glasbene ideje že razvite, preostane samo še to, da vse to zapišem v partituro. Slednji proces rad opravim čim hitreje in spontano, ker si želim, da imajo moje skladbe občutek organske rasti in improvizacije.
Ali poleg skladanja igraš tudi na kakšen inštrument? Če da, kako se to odraža v tvojih skladbah?
Poleg kompozicije sem diplomiral tudi klavir, tako da je to moj instrument. Klavir mi najbolj pomaga pri odkrivanju novih harmonij in vertikalnih struktur.
Kje in kdaj najbolj pogosto ustvarjaš oziroma skladaš? Je to v objemu doma ali drugje?
Najraje skladam doma, pred svojim velikim 32-palčnim ekranom in računalniško opremo, polno mavričnih LED lučk, ki se svetlikajo. Glasbene ideje pa kar najhitreje pridejo na odprtem – na sprehodu skozi mesto, ob morju ali v hribih.
Ali v svetu skladatelja obstaja čas, ko ne razmišlja o pisanju novih skladb?
Čas brez sanjarjenja o novih skladbah skorajda ne obstaja. Seveda pa obstaja čas, ko se je potrebno odpočiti od večurnega sedenja pred računalnikom in intenzivnega dela.
Se med skladanjem pogosto znajdeš v slepi ulici? Kako se iz te izviješ? Kakšne metode uporabljaš?
V slepi ulici se še nisem znašel, ker se vedno da kaj rešiti v obstoječi skladbi. Če se prvotni koncept skladbe ne obnese, ga enostavno spremenim in skrajšam skladbo.
Kdaj skladatelj ugotovi, da je njegovo delo dovolj dobro za predstavitev javnosti? Je lovljenje zadnjega roka edina spodbuda ali obstajajo tudi druge?
Žal je pogosto tako, da je rok res največja spodbuda. Drugače pa neham delati na skladbi takrat, ko opazim, da že dva ali tri dni nisem našel nič, kar bi me motilo ali kar bi se mi zdelo slabo.
Katere pomembne izkušnje si pridobil skozi svojo skladateljsko kariero? Kaj bi svetoval svojemu mlajšemu sebi?
Svojemu mlajšemu sebi bi svetoval, da je potrebno biti zelo sistematičen pri komponiranju in ne preveč zaupati navdihu. Ta je seveda potreben, ampak večji deli skladb nastanejo prav v tistih urah pisarniškega dela. Seveda je potrebno tudi imeti potrpljenje in veliko ur porabiti prav za takšno delo.
IZVEDBA SKLADB
O čem premišljuješ tik pred (ne)krstno izvedbo svojih del? Kakšna občutja te oblivajo?
Mešajo se občutki navdušenja in strahu. Navdušenje je prisotno zato, ker je krstna izvedba končna nagrada za moje delo, strah pa zato, ker obstaja možnost, da sem kaj napačno koncipiral in orkestriral.
Kakšne odzive si doživljal doslej ob izvedbi svojih skladb ter kako si se ob njih počutil?
Odzivi na moje skladbe so bili zelo raznoliki. Najbolj pogosto so pozitivni ali pa nevtralni. Zgodilo se je že tudi to, da so ljudje zelo slabo sprejeli mojo skladbo ali pa da so bili evforični. Takšni trenutki so redki in se jih bom spominjal za celo življenje.
Ali ti je pri izvedbi tvojih skladb pomembna komunikacija z glasbeniki?
Komunikacija z glasbeniki je zame izredno pomembna. Edino na tak način lahko dobim zvočno in čustveno sliko svojih idej ter si jih zapomnim za prihodnost.
Kaj pa komunikacija z občinstvom? Si ga želiš nagovoriti ali je v tvoji skladbi prvenstvo dodeljeno nekemu lastnemu oziroma neodvisnemu glasbenemu izrazu?
Z vsemi svojimi skladbami nagovarjam občinstvo in ga skušam ganiti. Kako točno se to doseže, pa je izredno kompleksno vprašanje, na katerega skladatelji z vsako novo skladbo skušamo odgovoriti.
PROJEKT INICIATIVA ZA NOVO GLASBO
Si s svojimi skladbami že kdaj sodeloval na kakem projektu, natečaju ali tekmovanju? Je tovrstna izkušnja zate prva?
Ta izkušnja zame ni prva. Že prej sem sodeloval pri podobnem projektu.
Povej nam kaj o medsebojni dinamiki med vami, skladatelji. Se skladatelji med seboj spodbujate, si morda svetujete? Ali se ob nastajanju vaših skladb da začutiti tudi kaj tekmovalnosti?
Vedno obstaja mali ščepec tekmovalnosti med mojimi kolegi, ampak se mi zdi, da smo v primerjavi z nekaterimi z drugih področij tudi bistveno bolj medsebojno prijazni in prijateljsko nastrojeni.
Kako si predstavljaš sodelovanje z Ensemble Modern in vaje same? Kako tesno želiš sodelovati z Ensemblom Modern, ko bodo vadili tvojo skladbo?
Izredno se veselim vaj z Ensemble Modern, ker se dobro zavedam njihovih tehničnih zmožnosti. Veselim se vsakega njihovega komentarja na morebitne probleme v partituri in še bolj pa se veselim njihovih nasvetov.
Pričakuješ, da bodo odzivi tvojih bodočih skladb primerljivi s tistimi, ki si jih bil deležen pri svojih prejšnjih skladbah?
Kaj takega pa je res težko predvideti, ker ne vem, v katero smer se bodo premikale moje bodoče skladbe. Upam, da bom sčasoma razvil še boljšo skladateljsko tehniko, s katero bom še bolje prenesel svoje ideje.
ZAKLJUČEK
Kako vidiš svojo ustvarjalno pot v prihodnosti in kakšna so tvoja pričakovanja oziroma ambicije?
Želel bi se še naprej ukvarjati s skladanjem in skušal priti do čim boljših profesionalnih priložnosti. Zavedam se, da je taka pot precej dolga in zahtevna in upam, da bom imel toliko veselja kot do zdaj.
Bi z bralci in bralkami delil še (kako) zaključno misel?
Želel bi se zahvaliti za odlična vprašanja in bi vse želel povabiti na naše prihodnje koncerte.
Vprašalnik pripravila študenta muzikologije
Til Dečko in Jure Juvan
Dodaj komentar