(iz tiskane izdaje, izid: 30. marca 2021)
Go! ali Gremo! ali GO kot oznaka obeh Goric je slogan, pod katerim sta Nova Gorica in Gorica složno, z roko v roki, kandidirali za Evropsko prestolnico kulture in jo na veselje obeh tudi dobili. Ob razglasitvi zmagovalca je zavladalo navdušenje na Trgu Evrope, saj je skupno prizadevanje za velik projekt obrodilo sadove. Res lepo je bilo videti prebivalce Nove Gorice in Gorice med skakanjem v objem, čestitanjem in pozdravljanjem odločitve komisije, ki je za Evropsko prestolnico kulture izbrala ravno njih. Prostor, ki so ga v preteklosti delile vojne in obmejne razprtije, so se odločili spremeniti v kraj povezovanja, prijateljstva, sodelovanja in preseganja državnih, kulturnih in drugih mej.
Evropska prestolnica kulture 2025 bo tako z različnimi dogodki povezovala obe mesti, nas pa je najbolj zanimalo, kaj vse bo potekalo na glasbenem področju. Ali se bodo na odrih Evropske prestolnice kulture zvrstili znani italijanski in slovenski glasbeniki?
Se bodo povezovali v glasbene skupine in skupaj ustvarjali novo glasbo? Bo mogoče slišati tudi katere od evropskih ali svetovnih glasbenih zvezd? Se lahko veselimo gostovanja znanih orkestrov in/ali solistov? Bodo na svoj račun prišli ljubitelji alternativne glasbe? Goriška je znana po močni zborovski dejavnosti, kako se bodo zborovski pevci vključili v dogajanje EPK? Ne pozabimo na jazz glasbenike, se bo kaj novega porajalo na njihovem področju? Kaj pa skladatelji in ustvarjalci sodobne glasbe? Kako bo EPK daljnosežno vplivala na prihodnost obeh Goric?
Pravi naslov za zgoraj našteta vprašanja je gospa Neda Rusjan Bric, vodja kandidature obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture, zato sem se odločila, da jo povprašam zgoraj našteto. Nekatera izmed omenjenih vprašanj še niso našla svojih odgovorov, ker je mogoče zanje še prezgodaj, na nekatera pa mi je z veseljem odgovorila.
Čestitke najprej za uspeh kandidature Nove Gorice in Gorice za EPK. Kakšni občutki in misli so vas spreletavali, ko ste izvedeli to veselo novico in se hkrati zavedli, da ste pravzaprav šele na začetku poti?
Pri projektu sem delala štiri leta in se mi na začetku niti ni zdelo realno, da ga lahko dobimo, na koncu, zadnjih nekaj dni pred razglasitvijo, pa res nismo mogli spati, tako zaradi možnosti, da zmagamo, kot tudi zaradi možnosti, da ne, saj bi bili veselje in razočaranje v drugem primeru res veliki. V kandidaturo je bilo vpletenih ogromno ljudi, in ko smo jo dobili, smo si naslednji dan rekli: »Aha, tako je videti, zdaj smo pa na začetku.« (smeh)
Kot bralce glasbene revije Glasna nas najbolj zanima, kaj ste pripravili za ljubitelje glasbe? Česa se lahko glasbeniki in ljubitelji glasbe veselimo v programu Gorice – Evropske prestolnice kulture?
Marsičesa. Koncertov različnih glasbenih zvrsti in ne samo to. Eden od ciljev EPK je, da kulturo, ne le umetnost, poskušamo čim bolj približati ljudem, da zajamemo celotno prebivalstvo od najmlajših do najstarejših. Pripravili smo dogodke od klasične do popularne glasbe. Pri klasični glasbi smo se trudili, da jo spravimo iz koncertnih dvoran v prostore, bližje ljudem in da jo umestimo na neke posebne kraje. EPK ni namreč le nabor dogodkov, ki bi bili značilni za izvedbo posameznega festivala, ampak smo se morali potruditi, da smo našli nove, nenavadne in ustvarjalne načine, kako doseči evropsko in domače občinstvo, kar komisija od kandidatk tudi zahteva. Za primer lahko izpostavim sklop, ki se imenuje Come home. Povabili smo vrhunske umetnike, delujoče v tujini, sicer pa rojene na Goriškem, ki bodo nastopili pri nas in ljudem predstavili svojo umetnost. Eden od teh glasbenikov je tudi pianist Aleksander Gadžijev iz Gorice, ki živi v Berlinu in je prejemnik številnih mednarodnih nagrad. Z nami je sodeloval že pri pripravi kandidature in v decembru izvedel krajši nastop, ki smo ga prenašali v živo, naredili z njim intervju na Facebooku … Leta 2025 bo izvedel koncert na mostu čez Sočo, ki pelje v Brda, obdan s Sabotinom in steno. Gre za nenavadno scenografijo, v katero bo umeščen koncert, poslušalci pa bodo imeli možnost hkrati še občudovati naravne lepote. To je vsekakor eden izmed vrhuncev EPK. Glasbeni program različnih glasbenih zvrsti bo pomemben del odprtja EPK, ki smo ga poimenovali Station to station po skladbi Davida Bowieja zaradi dveh železniških postaj Nove Gorice in Gorice, ki sta bili pred 1. svetovno vojno v Avstro-Ogrski postaji istega mesta Gorice. Poskušali bomo oživiti male kotičke obeh mest, glavno odprtje pa bo potekalo na Trgu Evrope.
Katerim glasbenim vsebinam se bo EPK še posebej posvečala in katere glasbene vrhunce v programu lahko izpostavite v vokalni in katere v instrumentalni glasbi?
V vokalni in instrumentalni glasbi se bo vsekakor dogajalo marsikaj, podroben program pa bomo še oblikovali. V vokalni glasbi lahko izpostavim projekt Choir of Eden, ki se bo dogajal nekje v naravnem amfiteatru v Goriških brdih. Dogodek bo potekal, ko bo obrano grozdje, (smeh) na njem pa bo sodelovalo na stotine pevcev iz različnih zborov in krajev. Dogodek bo ozvočen in bo potekal v neposrednem prenosu, nekateri gledalci bodo lahko prisotni tudi v naravnem ambientu, zaradi varstva okolja pa večje število gledalcev žal ne bo mogoče.
V instrumentalni glasbi lahko omenim Tree orchestra (Gozdni orkester). Gre za projekt, ki smo ga zasnovali z dirigentom in vodjo orkestra iz Dresdna. Projekt se bo izvedel v gozdu ali v parku s 30 ali 40 drevesi. Vsako drevo bo ozvočeno in opremljeno s senzorji, tako da ko nekdo stopi do drevesa, se ga dotakne ali ga objame, drevo zaigra en inštrument iz orkestra. Celoten orkester v določeni skladbi zazveni takrat, ko je v gozdu/parku več ljudi, recimo šolska skupina, sicer pa je posamezno drevo namenjeno spoznavanju inštrumentov. S telefoni in pomočjo QR-kode bomo tako lahko spoznali, kateri inštrument igra, kdo ga igra, od kod prihaja, predstavitev inštrumenta in druge zanimivosti. Ta pojoči gozd bo z nami celo leto 2025 in pozneje ga bomo poskušali ohraniti kot nekakšno zvočno galerijo, za katero lahko skladatelji napišejo tudi svoja dela. Skladbe se tako lahko v naslednjih letih tudi večkrat zamenjajo. Lokacija še ni določena, imamo pa v mislih park v okolici Laščakove vile, ki bo v naslednjih dveh letih obnovljen. To je krasen primer, kako ljudem približati klasično glasbo, in nosi močno sporočilo pripadnosti skupnosti – samo če smo skupaj, lahko omogočimo, da skladba zazveni.
Omenila bi še projekt, ki bo potekal v sodelovanju z občino Cerkno. Gre večinoma za koncerte za najstarejšo piščal in orkester. Prav tako pa se bo zgodil zelo poseben projekt, ki je nekako tudi glasbeni. Med obnovo srednjeveškega gradu Rihemberg so v njem odkrili deset različnih vrst netopirjev, ki pa so zaščitena vrsta. Tako so del gradu prepustili njim, naš projekt pa je mišljen za večerne obiskovalce, ki s pomočjo posebnih naprav in ojačevalcev zvoka lahko poslušajo oglašanje netopirjev. V ta projekt smo vključili tudi dva umetnika Boštjana Perovška in Andreja Zdraviča, ki se ukvarjata z zvočno in vizualno podobo. Tako bo Zdravič netopirjeve sledi ujel v vizualno podobo, Perovšek pa bo oglašanje netopirjev združil v kompozicijo. Obe instalaciji si bo mogoče ogledati ob obisku gradu čez dan.
/…/
Ana Erčulj
