11. februarja 2025
Flavtistka Meta Pirc je glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Rakovnik pod mentorstvom profesorice Neže Prešeren in nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Isto ustanovo je obiskovala tudi pianistka Tea Jeličić, ki prihaja iz Brežic.
Po uspešno opravljeni maturi sta se vajini poti spet kmalu prekrižali, in sicer na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu …
Meta: Od leta 2019 živim in študiram v Gradcu, vpisana sem v magistrski program pri profesorju Ewinu Klambauerju. Že od začetka sem njegova študentka, zelo sem zadovoljna z delom in zato sem se tudi odločila ostati tukaj na podiplomskem študiju. Pred tem sem obiskovala ljubljanski konservatorij, bila sem v razredu profesorice Nataše Paklar, ki mi je predstavila čisto nov glasbeni svet, pokazala povsem nov, drugačen pristop do učenja in vadenja. Zelo sem ji hvaležna za potrpežljivost in razumevanje ter ravno pravo mero strogosti. Sicer pa sem v letošnji seznoni članica graškega orkestra Grazer Philharmoniker, trenuto v enoletnem poskusnem obdobju, kar mi vzame zagotovo največ časa in ustvarjalne energije.
Tea: Pred nekaj meseci me je pot pripeljala na Dunaj, študirm korepetiranje na Privatni univerzi za glasbo v razredu prof. Denise Benda. Po zaključenem ljubljanskem konservatoriju, kjer sem bila v razredu profesorice Lidije Malahotky Haas, sem pot nadaljevala v Gradcu, kjer sem zaključila študij klavirja – to je bil moj glavni predmet – hkrati pa sem obiskovala še pedagoško smer. Tam so se mi začela širiti obzorja, preizkusila sem veliko novega: raziskovala sem improvizacijo, se ukvarjala z jazzom in drugimi glasbenimi zvrstmi, ter se veliko posvečala poučevanju klavirja. V Gradcu sva z Meto začeli sodelovati, najprej pri pouku komorne igre v več različnih komornih zasedbah, potem pa tudi v duu. Med drugim sva leta 2021 igrali v ciklu Dobimo se v Slovenski filharmoniji Glasbene mladine ljubljanske.
Kako sta oblikovali spored koncerta iz cikla GM oder, ki bo v četrtek, 13. februarja, v Slovenski filharmoniji?
Meta: Na repertoar sva uvrstili komorna dela skladateljic. Glavni “premik” se je pri ženskih umetnicah zgodil v začetku 20. stoletja v Franciji in takrat nastale salonske skladbe so še danes najbolj prepoznavne in največkrat izvajane.
Tea: Kontrastno sva program dopolnili še s solističnima skladbama Nine Šenk in Clare Schumann, temu pa dodali še delo ene najodmevnejših skladateljic ruske avantgarde Sofie Gubaiduline.
Meta: Uvodno Sonato za flavto in klavir, op. 64, skladateljice Mel Bonis sem pripravljala za tekmovanje in takrat mi je zelo prirastla k srcu. Gre za zares pravo komorno delo, kjer imata glasbili dosti enakopravno vlogo. Mel Bonis je bila zelo vplivna ženska v pariškem glasbenem okolju. Njena dela izkazujejo globoko čustveno občutljivost in tehnično izpopolnjenost. Sonata spada v njeno srednje ustvarjalno obdobje, ko je njen stil že utrdil močan vpliv impresionizma, vendar se hkrati ohranjajo tudi romantične značilnosti.
Tea: V kratki skladbi Allegro Rustico je Sofia Gubaidulina uspela nanizati zanimive ideje in večplastno predstaviti številne kontraste. Dosti premisleka sva morali v interpretacijo vložiti tudi sami in upava, da se to pri izvedbi sliši. Sodobne skladbe so seveda pri interpretaciji dosti bolj odprte kot na primer strogo začrtana pravila romantike ali klasicizma.
Meta: Za flavtista je delo zelo zahtevno, gre za neko vrsto brutalizma z intenzivnimi glasnimi fortissimo frazami, brez tihih piano delov, in temu je treba ostati skozi vso partituro zvest: da je glasno, brutalno … sploh pri pogostih ponavljanjih istega motiva v flavti.
Lili Boulanger, sicer bolje poznamo njeno sestro Nadjo, je v kratkem življenju ustvarila veliko glasbenih del. Tri kratke skladbe, ki sva jih uvrstili na spored, sicer niso napisane kot ciklično delo. Dˋun matin de printemps, Nocture – Piece court ter Indroductione e Cortege so v osnovi napisane za violino, a zelo lepo zvenijo tudi na flavti.
Tea: Skladba je tudi v klavirskem delu zelo bogato napisana, giba se od skoraj impresionističnih harmonij do delov, ki spominjajo na Stravinskega, na kar asociira tudi sam naslov prve skladbe iz “ciklusa”, D’un matin de printemps.
Meta: V Sloveniji deluje veliko dobrih ženskih skladateljic. Izbrala sem Po jezeru za solo flavto Nine Šenk. Delo je zelo zanimivo, polno zanimivih efektov. Sama prvi del dojemam zelo mistično, skrivnostno, predstavljam si podobo umirjenega zaspanega jutranjega jezera. Nato pa se začne ekosistem prebujati, nastopijo različni elementi in motivi, ki se med seboj prepletajo. Sprva so najbolj pristoni motivi vetra potem pa je čedalje več hitrejših melodij, ki oponašajo ptice.
Tea: Clara Schumann je zagotovo prvo ime, na katero pomislimo ob omembi ženskih skladateljic. Njenih kompozicij sicer ni tako veliko, so pa res kakovostne. Izbrala sem njen Scherzo št. 2 v c-molu, op. 14, ki je nekoliko bolj dinamičen in hiter, kar je v kontrastu z ostalimi deli na sporedu. Skladba daje možnost klavirju, da se pokaže v bolj razgibanih dinamikah.
Meta: Cecile Chaminade ima v flavtističnem svetu prav posebno vlogo. Concertino op. 107 je pomembna in priljubljena skladba našega železnega repertoarja. Običajno je to prva “prava” skladba ki jo profesorji predstavijo svojim dijakom pri 15 ali 16 letih. Zdaj, ko sem jo ponovno začela študirat, vidim, da je pravzaprav še vedno zelo zahtevna. Zelo simpatična skladba, do katere imam zelo nostalgičen odnos. Prvič sem jo igrala na tečaju pri prof. Mateju Zupanu in od takrat sem navdušena nad njo.
