12. november 2024
Trio Setsuna sestavljajo violinistka Jelena Pejić, saksofonist Arijan Mačak in pianist Ivan Kukurić. S skupnim muziciranjem so začeli leta 2020 pri mentorju Bojanu Gorišku na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od leta 2021 pa sodelujejo z mentorico Sae Lee. Jelena Pejić je z odliko zaključila magistrski študij violine v razredu prof. Vasilija Meljnikova, Arijan Mačak je končal magistrski študij v razredu prof. Mihe Rogine, Ivan Kukurić pa v razredu pianistke prof. Tatjane Ognjanovič.
Kako se ze začela vaša skupna umetniška pot?
Jelena Pejić: »Spoznali smo se že leta 2018 na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prihajamo z različnih koncev, jaz sem iz Leskovca v Srbiji, Arijan prihaja iz Belišča pri Osijeku na Hrvaškem, Ivan pa iz Siska. Najprej je šlo samo za prijateljsko druženje, a kmalu smo začeli razmišljati tudi v smeri skupnega muziciranja. Začeli smo v okviru predmeta Komorne igre na akademiji, torej je šlo najprej za študijsko obvezo, a smo kmalu ugotovili, da nam skupno ustvarjanje zelo ustreza. Sicer pa smo ena takšna »koronska komorna skupina«, saj nam je bilo težko delovati v času pandemije in tisti dve leti se nismo ravno pogosto videvali v živo ali koncertirali. Smo pa pripravljali kakšne manjše projekte, med drugim smo za Muženičev magistrski koncert posneli nekaj skladb. Nastopili smo tudi na Magistratu na recitalu Glasbene mladine ljubljanske in tudi v ciklu Solo e da camera. Zadnje čase pa se ukvarjamo veliko tudi s projekti, ki niso vezani na trio. Ves čas delamo tudi na samostojnih karierah, tako kot izvajalci kot tudi pedagogi.
V kratkem vas bomo slišali v koncertnem ciklu GM oder, vaš trio odpira 34. sezono tega cikla …
Aprila smo se prijavili na GM oder in res smo veseli, da smo bili izbrani, saj je naš cilj nadaljevati s skupnim muziciranjem.
Že oktobra smo imeli prvi koncert v tem ciklu, najprej smo nastopili na Glasbeni šoli v Murski Soboti, prejšnji teden pa še na Glasbeni šoli Slovenskih Konjicah. Koncerta sta bila res izjemna. Glasbeniki nimamo ravno veliko takšnih priložnosti, da bi nastopili pred mladimi, ki bodo tudi sami nekoč glasbeniki, zato smo se res pripravili: prilagodili smo spored, da bi bil primeren za takšno starost poslušalcev.
Zdaj pa nas čakata še dva koncerta. V sredo, 13. novembra v Celju, kjer nastopamo v okviru koncertne sezone Zavoda Celeia Celje, dan za tem, v četrtek, 14. novembra pa še v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Kakšen spored ste pripravili za ta dva dogodka?
Pri iskanju skladb za spored smo naleteli na kar nekaj težav, ni bilo ravno veliko del napisanih za ta sestav. In tudi v prihodnje bi radi spodbudili skladatelje, predvsem mlajše generacije, da napišejo izvirne skladbe za takšno zasedbo.
Spored smo razdelili na dva dela: v prvem bomo izvedli tri skladbe napisane za violino, saksofon in klavir, slišali bomo torej celotno Playground suito Gašperja Muženiča, ob tem pa še Barve sanj oz. v izvirniku Couleurs d’un Reve francoskega skladatelja Jean-Luca Defontaina ter delo Victorja Herbieta Tango a trois za violino, saksofon in klavir.
Arijan in Gašper sta dobra prijatelja, tudi Gašper je tako imenovani »koronski študent«, ravno v času pandemije se je pripravljal na magisterij. Takrat je napisal zadnji stavek naše suite, ki smo ga posneli. Bili smo navdušeni in ga zaprosili še za kakšen stavek in od takrat je za nas napisal celotno skladbo. Ob vsaki koncertni priložnosti je dodal po en stavek in suita je zdaj končana. Skladbe opisuje prizore z otroškega igrišča. Sestavljena je iz štirih stavkov in kratkega intermezza, ki so karakterno in tematsko različni. V celoto jih povezujejo minimalistični in otroško enostavni motivi, skriti s harmonskimi variacijami in s hitrimi menjavami metruma.
V drugem delu pa skladbi, ki ju je Arijan priredil za našo zasedbo, saj so v izvirniku napisane za klarinet. Drobne variacije a la Bartok na ljudsko temo za violino, klarinet in klavir Pavla Šivica ter Kontraste za violino, klarinet in klavir madžarskega skladatelja Bele Bartoka.
