Slovenski glasbeni dnevi že 38 let združujejo slovensko sodobno glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost ter gradijo na temeljih glasbene dediščine našega prostora. Potekali bodo med 17. in 23. aprilom, tudi letos jih bo zaznamoval pester koncertni program s številnimi novitetami in krstnimi izvedbami slovenskih skladateljev. Glasba kot interpretativna umetnost, ki je osrednja tema letošnjega praznika slovenske glasbe, je kompleksen in raznolik umetniški proces, ki zahteva uravnoteženost med tehnično dovršenostjo in ekspresivno poglobljenostjo interpreta. V Viteški dvorani Križank, Slovenski filharmoniji, Minoritski cerkvi v Mariboru in na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani bomo prisluhnili slovenskim umetnikom ter obravnavali glasbeno interpretacijo na dveh mednarodnih simpozijih.

Otvoritveni koncert, ko bo 17. aprila ob 19.30 v Slovenski filharmoniji, osvetljuje slovensko glasbeno ustvarjalnost 21. stoletja, na sporedu bodo dela treh velikih imen povojne generacije skladateljev; Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka. Skladbe bodo v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije in solistov zazvenele pod vodstvom Davorina Morija. Bogat in žanrsko pester opus Alda Kumarja bo tokrat predstavila njegova kompozicija za orgle in orkester Strastra, ki jo bomo slišali v interpretaciji enega najvidnejših slovenskih organistov Tomaža Sevška. V izvedbi violinistke Lalite Svete bo krstno zazvenel Koncert za violino in orkester Tomaža Sveteta, ki ji je tudi posvečen. Izviren in globoko premišljen je tudi razvejani opus Uroša Rojka, katerega noviteta Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester je še ena v nizu skladateljevih istoimenskih skladb, ki črpajo iz minljivosti življenja. Ustvarjena je bila za pianistki Lovorko Nemeš Dular in Nino Prešiček Laznik, ki jo bosta na otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov tudi izvedli.

Mednarodni muzikološki simpozij, ki se je leta 1985 razvil na pobudo slovenskega muzikologa Primoža Kureta, razširja znanja s predavanji uglednih domačih in tujih strokovnjakov. Pod vodstvom prof. dr. Jerneja Weissa, ki z referati mednarodno priznanih muzikologov iz najboljših evropskih univerz podrobneje osvetljuje muzikološke teme, bo simpozij z naslovom Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim tokrat pozornost namenjal glasbeni interpretaciji kot sintezi umetniškega in znanstvenega pristopa h glasbeni izvedbi. Simpozij bo 18. aprila, od 8.00 do 19.00 v Viteški dvorani Križank.

Noč slovenskih skladateljev je celovečerni koncertni cikel sodobne klasične glasbe, ki je že tradicionalno vsako leto del programa Slovenskih glasbenih dnevov. Organizira ga eden vodilnih ambasadorjev slovenske glasbe, Društvo slovenskih skladateljev. Na letošnjem koncertu, 18. aprila ob 19.30 v Slovenski filharmoniji, bo predstavljenih kar štirinajst novitet. Igor Dekleva in Žarko Živković ostajata zvesta svojima izvornima inštrumentoma, klavirju oziroma kitari, slednja je navdahnila tudi Mitjo Marčina. Tomaž Bajželj je svoje novo delo posvetil harfi, viola in violončelo se združita v noviteti Aleksandre Bajde, Uršula Jašovec in Črt Sojar Voglar pa pomembno bogatita repertoar za duo kitare in harfe. Nove zvočne rešitve v tradicionalnih inštrumentalnih kombinacijah flavte, klavirja in viole oziroma violončela pa so s kompozicijami za trio zasedbe ustvarili Imer Traja Brizani, Bojan Glavina ter Urška Orešič Šantavec. Drugačna zvočna svežina pa se obeta pri Tomažu Svetetu in Tomažu Habetu, ki v svojih dveh novostih družita tri brenkala: kitaro, harfo in citre. Koncert bo krstno predstavil še dva inštrumentalna kvarteta (flavta, viola, violončelo in klavir), pod katera sta se podpisala Vladimir Batista ter David Veber.

Letos bo prvič na sporedu tudi Mednarodni študentski simpozij (19. 4., od 9.00 do 17.30, Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani), ki bo gostil številne slovenske in tuje študente. Vodja simpozija je muzikologinja Tjaša Ribizel Popič. Namen študentskega simpozija je mlajši generaciji glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev, glasbenih pedagogov in muzikologov ponuditi možnost predstavitve raziskovalnega dela ter jim omogočiti izmenjavo praktičnih izkušenj. Tudi študentje bodo s svojimi referati kritično obravnavali glasbeno interpretacijo med umetniškim in znanstvenim, simpozij pa jim bo ponudil možnost, da svoje razmisleke in dognanja delijo ne le s kolegi, temveč tudi s širšo javnostjo.

Sledi še en tradicionalni koncertni dogodek Društva slovenskih skladateljev, Koncertni atelje, ki iz sezone v sezono izvajalcem ponuja svojevrsten poustvarjalni izziv. Tokrat bomo v Slovenski filharmoniji prisluhnili Dušanu Sodji in Tatjani Kaučič, ki sta svoje znanje združila pod nazivom Duo Claripiano. V svoji 30-letni karieri sta glasbenika stkala dragocene vezi z mnogimi slovenskimi glasbeniki, katerih dela bomo slišali na prihajajočem koncertu. Zaigrala bosta Sonatino Uroša Kreka, ki jo je skladatelj ustvaril leta 1984. Glasbenika redno sodelujeta tudi z Lojzetom Lebičem, ki jima je leta 2017 posvetil kompozicijo Spomin – predelavo Sonate iz leta 1960, ki v novi preobleki odzvanja kot spomin na avtorjevo ustvarjalno preteklost. Duo pa je bil nekoč navdih tudi za razpoloženjsko miniaturo Canto rapsodico Janeza Matičiča. Nova dela, ki bodo tokrat zazvenela, pa so za glasbenika ustvarili še Nenad Firšt, Tadeja Vulc in Tržačan Corrado Rojac. Koncert bo na sporedu 19. aprila ob 19.30.

Komorni cikel butičnih koncertov Carpe artem Društva za komorno glasbo Amadeus je bil osnovan leta 2012, z namenom povečati dostopnost ter zanimanje za komorno glasbo. Ciklu koncertov se vsako leto pridruži Godalni kvartet Carpe artem, katerega koncert bo na sporedu tudi na letošnjih Slovenskih glasbenih dnevih, in sicer 20. aprila ob 19. uri v Minoritski cerkvi v Mariboru. Med prve tehtne prispevke na področju komorne glasbe pri nas zagotovo sodi Godalni kvartet (1922) Viktorja Parme, sicer očeta slovenske opere. Prav komorne zasedbe pa so platforma eksperimentiranja Tomaža Sveteta v smislu inštrumentalnih tehnik in glasbene sintakse, med katere sodi skladba iz leta 2004 I cantici dei angeli. Prihajajoči koncert napoveduje tudi krstno izvedbo 3. godalnega kvarteta Dejana Jakšiča, skladatelja najmlajše generacije domačih ustvarjalcev. Program pa bo zaokrožila zvočno barvita in lahkotna Italijanska serenada Huga Wolfa.

Ciklus samospevov, tradicionalni koncertni dogodek, ki ga od leta 2002 prireja Glasbena matica Ljubljana, s premišljeno oblikovanimi programi razkriva ne le neskončno bogastvo iz svetovne zakladnice, pač pa ozavešča pomen, ki ga je imela oblika samospeva na razvoj slovenske glasbene umetnosti. Pomemben pečat v delovanju Glasbene matice je pustil Mirko Polič, dirigent in skladatelj, ki sodi med prepoznavnejše osebnosti slovenskega glasbe prve polovice 20. stoletja. Čeprav ga je najbolj privlačila opera, je skladal na različnih področjih ter zapustil tudi več samospevov in zborovskih skladb. Program, v celoti posvečen Poliču, odkriva tančice pozabljenega skladatelja, čigar dediščino bodo v intimnem preletu vokala in klavirja obudili sopranistka Aleksandra Radovanović, pianist, skladateljev pravnuk Igor Vićentić in tenorist Gregor Ravnik. Samospevom lahko prisluhnete 22. aprila ob 19.00 v Viteški dvorani Križank.

Sklepni koncert 38. Slovenskih glasbenih dnevov bo v znamenju sodobne ustvarjalnosti. Na sporedu bo 23. aprila ob 19.30 v Slovenski filharmoniji. Otvoril ga bo eden najuspešnejših slovenskih skladateljev, Božidar Kos. Njegova Sinfonietta za godala sodi v obdobje, ko je začel evropski avantgardizem spajati z elementi balkanske folkloristike. Sledili bosta kompoziciji glasbenic različnih skladateljskih poetik, ki sta prepoznani predvsem po skladbah za najmlajše. Srbska umetnica Svetlana Maraš se v skladbi Defiance of the Glorious Children nasloni na pustolovsko, sveže in brezmejno muziciranje otrok ter na njihovo svobodo eksperimentiranja. Larisa Vrhunc pa se v kompozicij Tako tiho ozira k dojenčkom in malčkom. Praznik slovenske glasbe se bo izpel s Koncertom za violino in orkester Janeza Matičiča, ki ga je napisal v poznih sedemdesetih. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in pod taktirko Stevena Loya ga bomo slišali v interpretaciji violinistke Lane Trotovšek, ki je v zadnjem desetletju zgradila zavidljivo mednarodno solistično kariero.