8. avgust 2024
Med 10. in 27. avgustom bo v slikoviti srednjeveški Radovljici potekal že 42. Festival Radovljica 2024. Letos z enajstimi koncerti in ponovno vrhunskimi glasbeniki. Radovljiški festival je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoje sporede že vrsto let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih.
Koncertni programi, ki jih že osemnajsto leto zapored oblikuje Domen Marinčič, so skrbno izbrani, nekonvencionalni in vedno atraktivni. Mnogi nastajajo prav za Festival Radovljica. Na festivalu lahko prisluhnemo glasbi, ki jo na naših koncertnih odrih sicer slišimo le redko. Nekatera dela zazvenijo prvič po več stoletjih. Letos bo v radovljiški graščini zazvenela glasba od renesančnih šanson do samospevov Ravela in Fauréja, poleg tega pa tudi dhrupad, ki velja za najstarejšo tradicijo indijske klasične glasbe.
Večina koncertov Festivala Radovljica bo potekala v baročni dvorani Radovljiške graščine, ki jo odlikuje odlična akustika, dva koncerta bosta v nedavno obnovljeni gotski cerkvi sv. Petra v Radovljici, en koncert pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, ki slovi po izvrstnih orglah Orglarstva Močnik, podobnih tistim, kakršne je poznal Johann Sebastian Bach. Na vse koncerte vozi brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja!
Na otvoritvenem koncertu v soboto, 10. avgusta, bo ob 20. uri festival otvorila zasedba Castello Consort s komorno glasbo nizozemskih dežel, ki so jo igrali na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju 17. stoletja in tudi italijanske sonate, ki so takrat izhajale v Antwerpnu.
V ponedeljek, 12. avgusta, bo v cerkvi sv. Petra v Radovljici Festivalski baročni orkester pod glasbenim vodstvom violončelista Domna Marinčiča zaigral delo Alessandra Stradelle: Sveti Janez Krstnik. Gre za enega najlepših oratorijev 17. stoletja, ki pripoveduje o svetnikovi mučeniški smrti. 13. avgusta bo Menno van Delft v radovljiški graščini predstavil dela za klavikord iz obdobja rokokoja, dan za tem pa bo na isti lokaciji koncert z naslovom Dhrupad. Dhrupad velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe. Improvizacija uporablja zloge, ki izhajajo iz starodavne vedske mantre, zato ta brezčasna umetniška oblika premošča generacije. Uday Bhawalkar je eden vodilnih pevcev dhrupada in je veliko prispeval za njegovo uveljavitev in priljubljenost po vsem svetu.
Na petem koncertu bo angleški tenorist Nicholas Mulroy s samospevi Fauréja, Ravela in Reynalda Hahna pričaral ozračje pariških salonov z začetka 20. stoletja, glasbo pa bodo dopolnjevala besedila Marcela Prousta. V nedeljo, 18. 8., bo ansambel Ad Fontes, ki ga vodi violinistka Mojca Gal, nastopil s slovaško glasbo 17. stoletja. Slovaški godci s svojimi madžarskimi in hanaškimi plesi so bili zelo priljubljeni že v 17. in 18. stoletju. 19. in 20. avgusta bo v radovljiški graščini zazvenelo šesti suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v izvedbi francoskega violončelista Christopha Coina.
Dva koncerta (22. in 25. avgusta) bosta posvečena baročni glasbi ter frančiškanskemu koralu iz Kopra. V škofijskem arhivu v Kopru se je ohranilo 16 tiskanih zbirk in približno 200 rokopisov z glasbo italijanskih avtorjev, kot so Rigatti, Bassano in Bonporti. V frančiškanskih konventih sv. Ane v Kopru in sv. Bernardina v Piranu pa je v 17. in 18. stoletju nastalo več rokopisov s spevi mašnega ordinarija.
Festival bo sklenil recital Giovanne Baviera, ki je razvila oseben pristop k oživljanju zgodovinske prakse petja ob lastni spremljavi na violi da gamba. Izvaja angleške pesmi, francoske renesančne šansone, italijanske madrigale in monodije, pa tudi sodobno glasbo, ki nastaja posebej zanjo.
