(iz tiskane izdaje, izid: 23. decembra 2020)
V spomladanski sezoni je Dunajska državna opera imela zadnjo predstavo v torek, 10. marca 2020. Dunajska filharmonija je odpovedala 36 koncertov in ostala najdaljše obdobje v svoji zgodovini od ustanovitve leta 1848 brez nastopov. Pravico do koncertov za 100 obiskovalcev v juniju v veliki dvorani Musikvereina (Zlati dvorani dunajskega glasbenega društva) so si priborili z osebnim pogovorom s kanclerjem, kot je predsednik društva Dunajskih filharmonikov Daniel Froschauer povedal v intervjuju za Standard. V vmesnem času so objavljali posnetke komornih skupin in izvedli testiranje širjenja aerosolov s člani orkestra.
Dela v glasbenih organizacijah ni naenkrat zmanjkalo, ob prepovedi koncertov je postalo le nemogoče zaslužiti. Treba je bilo razveljaviti pogodbe, vrniti denar za vstopnice in abonmaje, izdelati čim več možnih scenarijev in konceptov za prebroditev krize, oceniti škodo, obvestiti pristojne avtoritete in se boriti za preživetje. Kako naj Dunajska državna opera skrbi za skoraj tisoč zaposlenih, če ne more prodajati vstopnic? Kaj naj storijo vsi nezaposleni, svobodno delujoči umetniki?
Ukrepi in paketi pomoči
Različne organizacije so se skrbi za zaposlene lotile različno. Verjetno najpogostejša rešitev je bil skrajšan delovni čas (Kurzarbeit), v okviru katerega so zaposleni prejemali večino plače in ohranili delovna mesta; nekateri so premaknili sindikalni dopust na čas karantene. Država je pripravila tudi kar nekaj paketov pomoči tako za posameznike kot za organizacije. Marsikomu pa je bilo težko ali nemogoče izpolniti razpisne pogoje, saj je glasbeno prizorišče v Avstriji neverjetno razvejano. Zaradi pritiska je 15. maja odstopila državna sekretarka za umetnost in kulturo Ulrike Lunacek. Do danes se politika ni zavedla, kako kompleksen je problem glasbene kulture; nova sekretarka za kulturo je junija izjavila, da večje hiše načrtovanje naslednje sezone začnejo nekaj mesecev pred začetkom sezone in bodo zato julija objavili paket pomoči za jesen. V resnici je načrtovanje sezone navadno končano več kot eno leto vnaprej. Od marca 2020 je prisotna velika negotovost predvsem v zvezi s prihodnostjo. Kako naj glasbene organizacije načrtujejo prihodnje sezone, če ni jasno, koliko časa bo epidemija trajala in koliko koncertov bo mogoče izvesti? V večini glasbenih organizacij je prav tako kar nekaj zaposlenih, ki so odgovorni za računovodstvo, organizacijo, umetniško vodenje in podobno. Od marca se ukvarjajo z izdelavo različnih scenarijev, ki bi jim omogočali preživetje ob izpadu dohodkov. Jasno pa je, da brez pomoči ne bo šlo. Na eni strani so velike in uveljavljene organizacije z zanesljivimi podporami in subvencijami države, dežele ali mesta, na drugi pa organizatorji, ki živijo predvsem od prodaje vstopnic. V opozarjanju na potrebo po pomoči pa ni bilo skupne pobude kulturnih institucij, vsak je skrbel za svoje interese oz. svojo hišo, po potrebi se je izpostavil tudi v medijih.
Avstrijska Jeunesse, Glasbena mladina, je s 600 koncerti letno eden od največjih organizatorjev v Avstriji. Sedemdeset odstotkov njenega financiranja izhaja iz prodaje vstopnic, organizirana pa je kot društvo, zato ni bila upravičena do nobenega paketa pomoči države ali mesta. V juliju je Jeunesse odpustila najbolje plačane zaposlene in poskuša rešiti nadaljnje delo s prostovoljnim delom vodstva. Navzven koncerti danes potekajo normalno. Posledice vseh teh dogodkov bodo vidne šele čez nekaj časa in težko, da bi tako velika organizacija preživela v takih razmerah. S tem bo najbolj prikrajšano avstrijsko občinstvo, saj je večina obiskovalcev koncertov Jeunesse Avstrijcev; medtem ko državno subvencionirana Opera brez turistov ne more preživeti. Dodelitev pomoči je težka birokratska naloga, težko je napisati pravičen razpis in še težje je izpolniti vse pogoje zanj. Nekdanja poslovna vodja Jeunesse Alexandra Jachim predlaga, da bi država, dežela ali mesto samo konkretno doplačali vsoto, ki manjka za likvidnost organizacije in zaradi ukrepov proti epidemiji ne more biti dosežena. Če recimo organizacija za obstoj potrebuje 85-odstotno prodanost vstopnic, lahko pa jih proda 50 odstotkov, bi subvencija pomenila, da podpornik prispeva 35 odstotkov zaslužka z vstopnicami za izvedene koncerte. Računovodsko je to lepo izvedljivo in gotovo bolj pravično od paketov pomoči, ki nimajo neposredne zveze z dejansko izvedenimi koncerti.
Na ravni posameznikov je bilo ustanovljeno združenje svobodnih glasbenih umetnikov (IG Freie Musikschaffende), ki si prizadeva zastopati pravice vseh, ki so zaradi odpovedi koncertov ostali brez zaslužka. Samo na Dunaju je po podatkih Vienna Club Commission skupaj približno 360 glasbenih prizorišč in vsi zaposleni in nastopajoči v njih so se znašli pred bivanjsko krizo. Kot povsod ne gre samo za izgubo trenutne zaposlitve, gre za vprašanje perspektive – ali se bom z glasbo lahko sploh še preživljal? Tudi glasbene skupine so imele veliko izgubo, saj brez nastopov ni bilo honorarjev. Pogodbe so lahko razveljavili na podlagi višje sile. Če in ko pa so nastopi bili, je bilo občinstva in s tem zaslužka bistveno manj kot v normalni situaciji. Večino koncertov so organizatorji prestavili, nekaj tudi na jesenske in zimske mesece 2020. Trenutno se spet sprašujejo, ali bo mogoče izvesti koncerte do konca leta.
/…/
Jera H. Petriček
