22. februarja 2022
Violine upanja v svojih lesenih telesih skrivajo zgodbe o bolečini, izgubi in upanju. Preživele so obdobje zgodovine, ki ga mnogi njihovi lastniki niso. Danes se grozodejstev holokavsta spominjamo v zgodbah pripovedovanih v literaturi, filmu, umetnosti in zgodbah od ust do ust. Toda znanje obstaja tudi v predmetih, ki so preživeli čas, v katerem so bili ustvarjeni …
VIOLINE UPANJA
Violine upanja so del zbirke godal, ki so bile v lasti judovskih glasbenikov, ki so nanje igrali pred in med drugo svetovno vojno. Projekt zbiranja inštrumentov in pripovedovanja njihovih zgodb je ustanovil izraelski izdelovalec violin Amnon Weinstein.
Instrumenti so preživeli grozodejstva, s katerimi so se soočili njihovi lastniki med holokavstom. Nosijo pretresljive spomine in zgodbe preživelih, izgubljenih, družinskih članov in drugih, ki so jih izročili v zbirko.
»Na te inštrumente so glasbeniki bili prisiljeni igrati v brutalnih okoliščinah med holokavstom,« je pred časom za Classic FM povedal kanadski skladatelj Jaap Nico Hamburger. “Nekatera od teh glasbil so preživela, številni glasbeniki niso. Prek teh inštrumentov damo glas izvajalcem, ki so pokazali trdoživost, si upali upati in kljubovali pogojem z ustvarjanjem umetnosti v kraju, kjer umetnosti ni bilo.”
BISTVENA VLOGA SPOMINA
Kanadski skladatelj Jaap Nico Hamburger je v spomin na življenja izgubljenih med holokavstom napisal dve simfoniji. Na premieri druge simfonije so zaigrale tudi Violine upanja.
»V 1. simfoniji poskušam dati glas tistim, ki so trpeli in preživeli, v 2. simfoniji pa tistim, ki so trpeli in niso preživeli.”
Skladatelj pri svojem delu poudarja pomen spomina. »Zakaj je pomembno, da se spomnimo teh dogodkov? V 20. stoletju je visoko civilizirana, akademsko in tehnično napredna družba sredi Evrope zasnovala, organizirala in izvajala množične umore v industrijskem obsegu. Če se ne bomo naučili niti iz najbolj ekstremnih dogodkov, kot je holokavst, potem smo obsojeni na to, da jih bomo ponovili,” pravi.
Jaap Nico Hamburger je tudi sin preživelih iz holokavsta; “Moji starši so svoje izkušnje med vojno in izgubo celotne družine spremenili v gorivo za obnovo in mi vlili občutek odgovornosti do soljudi.” O svojih dveh novih simfonijah pravi: “Preganjanje Judov je staro toliko kot zgodovina judovskega ljudstva. Ampak še vedno smo tukaj. To je trdoživost.”
UPANJE …
Hamburgerjeva navdihujoča vera v upanje, ki se ključno nanaša na holokavst in na spomin na holokavst, nam je lahko tudi danes v tolažbo.
Koronavirus je preteklo leto predstavljal preizkušnjo za glasbo in umetnost, saj so se nastopi odpovedali, leto pa je bilo težko tudi za tiste, ki so bili hudo bolni ali izgubili ljubljene zaradi COVID-19. “Toda tam, kjer je tema, je vedno upanje”, pravi Hamburger. “Družba bo na novo opredelila ‘novo normalnost’, koncertne dvorane se bodo znova odprle in umetniki se bodo ponovno povezali z občinstvom. Upajmo, da se bo vse to zgodilo v duhu povečanega spoštovanja življenja in lepote ‘skupne izkušnje’.”
Manca Svetina
