Iz tiskane izdaje (izid: 23. decembra 2021)
»Že dvajsetič naj ponovim, da želim samo eno – uspeh!« »Takoj bi zanemaril rimo, metrum in kitice, če bi dejanje to zahtevalo; napisal bi beli verz, da bi jasno in določno povedal vse, kar dejanje zahteva. Na teatralnem področju je vedno najbolje za uspeh, če imata pesnik in glasbenik talent, da ne pišeta verzov in glasbe,«je Verdi pisal libretistu opere Aida (oziroma bolj natančno prevajalcu in verzifikatorju vsebine, ki sta jo v francoščini zapisala arheolog Auguste Edouard Mariette Bey in libretist Camille du Locle) Antoniu Ghislanzoniju.
Giuseppe Verdi (1813–1901) je napisal 26 oper. Marsikatero med njimi poznamo še danes, marsikatera je pozabljena. Skladatelj sam se je ob 50. obletnici svoje prve opere leta na vsak način poskušal izogniti ponovni uprizoritvi svoje prve opere Oberto, saj je vedel, da ima občinstvo 50 let pozneje popolnoma drugačna pričakovanja. V 19. stoletju so praviloma izvajali nova dela, časi zanimanja za zgodovinske opere še niso nastopili.
Solera
Od 1820 je italijanska opera z Rossinijem po Evropi dosegla neverjetno priljubljenost in pripravila pot Verdiju. Ta je imel srečo, da je požel uspeh že s svojo prvo opero, ki jo je izvedel 1839 v milanski Scali. Vstopil je v sistem in impresarij Scale mu je dajal vedno nova naročila, poskrbel pa je tudi za uglednega libretista Temistocla Solero. Njuna največja uspešnica je bila Nabucco, ki so ga po premieri in osmih ponovitvah v sezoni 1841/42 jeseni 1842 izvedli kar 57-krat.
Leta 1843 je Verdi o Soleri v pismu napisal: »Kar se mene tiče, nikoli ne bi hotel nadlegovati pesnika, da spremeni kak verz; napisal sem glasbo na tri librete Solera, in če jih primerjate z izvirniki, boste našli le minimalne spremembe, in še te po prepričanju samega Solere.« Skladatelj je spoštoval starejšega in bolj izkušenega pesnika, a skupno delo se je izkazalo za zelo težavno. Verdi je želel nove točke, spremembe v dogajanju in Solera se je prepočasi odzival na zahteve mladega skladatelja. Tako je Solera pooblastil nekoga drugega, da je napisal nove točke za opero Attila leta 1845, a je bil na koncu vseeno užaljen, ker je bilo delo tako zelo spremenjeno. Z Verdijem nikoli več nista sodelovala, so pa Solerovi libreti precej vplivali na Verdijev razvoj s poudarjenim patriotizmom in močjo religije.
Piave
Verdi je znal poskrbeti za svoje avtorske pravice in je kmalu začel pisati opere tudi zunaj Milana. V Benetkah so mu dali naročilo, ker je bil že tako uspešen in priznan; in ob tem je pri operi Hernani sodeloval z mladim libretistom Francescom Mario Piavejem. Ob njem je lahko svojo pravico do sprememb (ki mu jo je zagotavljala pogodba s svobodno izbiro libretista) v polni meri uveljavljal in opero namesto z arijo primadone zaključil s tercetom. S Piavejem je Verdi sodeloval tudi pri operi Macbeth za Firence, ki je bila po njegovem lastnem mnenju njegova najboljša opera. Septembra 1846 je skladatelj v pismu zahteval skrajšave prvega osnutka libreta.
Leta 1848 je umrl Donizetti in Verdi je postal glavni predstavnik italijanske opere. Od 1847 je živel v Parizu, a je bil dovolj preračunljiv, da je uvidel, da se mu ne splača umakniti z italijanskega trga, kjer je imel poleg priljubljenosti odlične avtorske pravice in zaščito založnikov – poleg tega mu je kompozicija ene francoske opere vzela toliko časa kot /…/
Jera H. Petriček
