V SENCI BRATA
24. maj 2022
Kako je, ko si ženska skladateljica v sistemu, ki mu vladajo moški? Skrivaš se v senci uspešnega brata, kljub temu da so tvoje skladbe morda celo boljše. Skladaš za svoj predal in nastopaš v meščanskih salonih, koncertne odre pa prepuščaš svojim moškim kolegom. Tvoj oče te ne podpira, a se k sreči poročiš z moškim, ki ceni tvojo nadarjenost. Kompozicije pa pod svojim imenom končno objaviš šele leto pred smrtjo.
14. maja je minilo 175 let od smrti nemške skladateljice in pianistke Fanny Cäcilie Mendelssohn Bartholdy, sestre skladatelja Felixa Mendelssohna Bartholdyja, ki je skomponirala več kot 450 del, vključno s klavirskim triom in več zbirkami klavirskih del in samospevov. Rojena je bila 14. novembra 1805 v Hamburgu in je štiri leta starejša od svojega slavnega brata Felixa. Večje število njenih skladb je bilo objavljenih pod bratovim imenom, ogromno pa jih je neobjavljenih. Njena klavirska dela so pogosto v slogu pesmi brez besed. Ta slog je uspešno razvil Felix, čeprav nekateri trdijo, da ga je Fanny v tem žanru presegla. Šele v zadnjih nekaj letih je bilo potrjeno, da so nekatere skladbe, podpisane F. Mendelssohn, v resnici Fannyjina dela in ne Felixova.
Fanny je bila potomka dveh uglednih judovskih družin – dedek po očetovi strani je bil znan filozof Moses Mendelssohn, dedek po materini strani pa podjetnik Daniel Itzig. Leta 1816 se je celotna družina spreobrnila v krščansko vero in si nadela priimek Bartholdy, da bi bili kot kristjani bolje sprejeti v takratno družbo. Iz pisem bratu Felixu je razvidno, da tega dejanja in svojega novega priimka ni marala.
Odraščala je v Berlinu in že v otroštvu pokazala svoj glasbeni talent. Prva jo je s klavirjem seznanila njena mati, kasneje pa se je učila pri Marie Bigot v Parizu ter Ludwigu Bergerju in Carlu Friedrichu Zelterju, pri katerih se je učil tudi Felix. Pri štirinajstih letih je znala zaigrati na pamet vseh 24 preludijev iz Bachovega Dobro uglašenega klavirja, v tem času pa je začela tudi skladati. Zelter je bil nad njenim talentom zelo navdušen in je njen talent opisal kot: ˝…igra kot moški.˝, kar je bil za tisti čas za žensko velik kompliment. Podporo pri glasbenem ustvarjanju je dobila tudi od svojih tet, Fanny von Arnstein in Sarah Levy, ki sta bili prav tako uspešni pianistki in nastopali v meščanskih salonih. Nad njenim igranjem pa ni bil navdušen njen oče. Trdil je, da je igranje klavirja in skladanje lahko le njen hobi, ne pa tudi kariera. K sreči se Fanny na to ni ozirala in je vztrajala pri svoji želji po ustvarjanju.
Leta 1829 se je poročila s slikarjem Wilhelmom Henslom, ki ga je spoznala pri rosnih šestnajstih letih. Za njuno poroko je sama napisala glasbo. V zakonu se jima je rodil sin Sebastian. Njen mož jo je pri ustvarjanju podpiral, dejal je, da se z njo ne bi poročil, če bi prenehala skladati. Z njim ter sinom se je leta 1839 odpravila na potovanje po Italiji, kjer se je srečala s skupino mladih francoskih skladateljev (med njimi Charles Gounod) in tam dobila navdih za nadaljnje ustvarjanje.
S svojim mlajšim bratom Felixom sta bila v otroštvu in mladosti nerazdružljiva. Zaupala sta si, se skupaj učila, ustvarjala in si med sabo kazala svoje kompozicije ter jih komentirala. Ker je bilo za žensko v tistem času težko objaviti lastne kompozicije, jih je Felix objavljal v svojih opusih (v op. 8 in 9). Vendar je kasneje z objavljanjem njenih skladb prenehal. Morda ga je skrbelo, da bi bile njene skladbe ljudem bolj všeč. Prvič je sama objavila svoje skladbe v op. 1 leta 1846. Leto pred svojo smrtjo. In še danes celotno njeno delo ni objavljeno.
Velikonočna sonata:
14. maja 1847 je Fanny Mendelssohn Hensel umrla v Berlinu zaradi zapletov možganske kapi, ki jo je utrpela med vadbo ene od bratovih kantat, Prva Walpurgijeva noč. Sam Felix je umrl manj kot šest mesecev pozneje zaradi istega vzroka (ki je bil tudi vzrok smrti obeh staršev in njunega dedka Mosesa), vendar šele pred dokončanjem svojega Godalnega kvarteta št. 6 v f-molu, ki ga je želel napisati v spomin na svojo sestro. Fanny je pokopana poleg svojih staršev na delu pokopališča Dreifaltigkeit v Berlinu, rezerviranem za jude, spreobrnjene v krščanstvo (Neuchristen).
Življenje Fanny Mendelssohn Hensel je prepričljiv dokaz, da je neuspeh žensk, ki “tekmujejo” z moškimi na “igralnem polju”, posledica družbenih predsodkov in patriarhalnih navad, ki so v devetnajstem stoletju dajale samo moškim pravico odločanja v meščanskih gospodinjstvih.
Neža Verbovšek
Dodaj komentar