17. januarja ob 18. uri bo v Cankarjevem domu potekal RECITAL I. [infra.norma.meta].
.abeceda [ansambel za novo glasbo] bo izvedel skladbe rezidenčnih in gostujočih avtorjev: Dréja A. Hočevarja, Alastaira Whita, Jamesa Pecora, Petre Strahovnik in mladih raziskovalcev.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] je sestav mladih slovenskih glasbenikov, ki izvaja novo glasbo. Poleg recitala v Cankarjevem domu bodo v letošnjem letu izvedli še tri koncerte, in sicer aprila (ponovno v Cankarjevem domu), septembra na Festivalu Maribor in novembra na Bienalu Koper.
Cikel koncertov sodobne glasbe so oblikovali z mislijo na opolnomočenje mladih slovenskih glasbenikov (pretežno diplomantov in podiplomskih študentov), razvoj in promocijo nove glasbe ter povezovanje akterjev sodobne glasbe.
Eden od strateških ciljev Inštituta .abeceda je spodbujanje kritične misli in diskurza. Verjamejo, da kakovostna kritična refleksija sooblikuje umetnost.
Na prvem koncertu v 2022 bo ansambel izvedel kompozicije skladateljev v rezidenci v letu 2022, Dré A. Hočevarja, Alastairja Whita in Jamesa Pecora ter skladbo gostujoče skladateljice Petre Strahovnik. Svoje kompozicije bodo predstavili tudi mladi ustvarjalci, ki delujejo v različnih .abecedinih programih: Gašper Livk in Leonard Medica Gregorič – [SIMULATOR], Maj Brinovec – Mladi raziskovalci, Jan Kopač in Tobija Hudnik – FORUM, Neža Zupanc [DISCIPLINA] ter Lenart De Bock in Brina Kren – .paradigma.
Spored prvega koncerta (Cankarjev dom, 17. januar 2022 ob 18. uri):
Opus I. _ composition for .meta _ [Dré A. Hočevar, 2020/2021] (45′)
James Pecore: Knit Inside Me (5′)
Alastair White: naknadno (15′)
Petra Strahovnik:4’44”za flavto solo
Mladi raziskovalci V. – Maj Brinovec (10′)
FORUM II.
FORUM II.
.paradigma – Brina Kren (7’50”)
.paradigma – Lenart De Bock (7’50”)
[SIMULATOR] – Gašper Livk: [ ] (10′)
[SIMULATOR] – Leonard Medica Gregorič: Simulacrum (10′)
DISCIPLINA – Neža Zupanc, Serija Tu (10′)
Opus I. skladatelja, glasbenika in raziskovalca Dréja A. Hočevarja gre razumeti kot nekakšno platformo, znotraj katere se razvija kompozicija, a hkrati v povratni zanki tudi način našega mišljenja glasbe (njenega ustvarjanja, poustvarjanja in poslušanja). Model, ki ga razvija Hočevar, je na eni strani kompleksen in preskriptiven, saj ponuja izvajalcu predvsem serijo napotkov, omejitev in odprtih »poti«, po katerih se giblje. Opus I. je zasnovan kot delo v nastajanju, pri čemer je trenutno v prvi od petih faz. Opus I. je mogoče poslušati kot kompozicijo ali jo »brati« kot rezultat Hočevarjevih raziskav, ki jih opravlja v okviru doktorskega študija kompozicije na Univerzi v Huddersfieldu, kjer je osrednja tema njegove dela t. i. .meta, »dinamični sistem formacije, aplikacije in analize kognitivnega aparata«.
Kompozicijska praksa Alastairja Whitea je poskus premisleka o posledicah ne-newtonovske realnosti. Predpostavlja model odnosa posameznika do zunanjega sveta, iz katerega izpeljuje intervencionistično prakso, utemeljeno na znanju 21. stoletja. Metodologija modne opere je osnovana na nezdružljivem paradoksu, v katerem se prostorske, intervencionistične umetniške oblike združujejo s svojimi časovnimi, avtonomnimi nasprotji v dialogu, ki usklajuje neodvisnost in hierarhično enakost vsakega elementa z njihovo integracijo v logično celoto. Tako na primer moda in opera ohranita svojo absolutnost, pri čemer pa se ne podredita druga drugi na način, da bi postali zgolj kostum ali glasbena avra. Ta ideja se razpreda in določa vse vidike umetniškega dela, vključno z njegovo realizacijo v celotnem (in širšem) kompozicijskem procesu.
Skladatelj-pianist, violist in kontratenor James Pecore v svojih delih prepleta romantiko, spektralno glasbo, minimalizem, filozofijo estetike, zgodovino gejevstva in budistično-judovsko-krščansko teologijo.
»Ezoterično gledano se vidim kot popotnica v sedanjem času in prostoru, odprta za pojavljanjoče se misli, ustvarjalne ideje, zbiranje izgubljenih koščkov za umetniško delo, katero odpira nova vrata. Neznano me navdušuje in navdihuje, v istem času mi daje neskončen trenutek negotovosti ter spraševanja. Skozi lastne čutila čutim, občutim, diham glasbo, umetnino, ki jo preoblikujem v oprijemljivo surovino, celoto, z upanjem, da jo boste začutili, občutili.« – P. Strahovnik.
V drugem delu se bodo predstavili mladi .abecedini ustvarjalci, ki delujejo v programih Mladi raziskovalci, FORUM, .paradigma, [SIMULATOR] in DISCIPLINA. Skupni imenovalec .abecedinih programov je mladim slovenskim glasbenim ustvarjalcem pod vodstvom mentorja omogočiti ustvarjanje v rezidencah in predstavljanje lastnih del na referenčnih glasbenih odrih.
Mladi raziskovalci so kreativna platforma, cikel rezidenc, koncertov, performansov in instalacij, ki v sezoni 2021/2022 stopa v peto leto. Osrednji cilj programa je mlademu ustvarjalcu ponuditi priložnost za razvoj lastnih projektov in zasedb že v zgodnji fazi njegove ustvarjalne poti. Namen platforme je vodena vključitev izbranega ustvarjalca mlajše generacije v različna raziskovalna in infrastrukturna okolja. Umetniški vodja in glavni mentor programa je Dré A. Hočevar, ki se z ustvarjalcem v rezidenci in njegovo umetniško ekipo med letom redno srečuje v sklopu priprav na intenzivne večdnevne umetniške rezidence in nastope, ki potekajo v okviru festivalov ali koncertnih dogodkov.
FORUM je nadaljevalni program mladih raziskovalcev. Ustvarjalcem v rezidenci omogoča tedensko objavo posnetkov, ki nastajajo znotraj laboratorijskih serij, temu pa se pridružujejo tudi daljša snemanja, inštalacije in koncerti, katerih namen je predvsem realizacija avtorskih del. Forum je torišče generiranja in zatem tudi prečiščevanja umetniških modelov in konceptov, ki poteka v stalnem stiku z nevidnim medmrežnim občinstvom. Rezultate teh procesov se v sklopu nastopov na profesionalni ravni predstavi širši javnosti. Temeljna premisa programa je načrtno, angažirano in uravnoteženo prečenje vzpostavljenih standardnih miselnih, tehničnih in produkcijskih infrastuktur, pojmovnih kompleksov ter ustvarjanje realne skupnosti ustvarjalcev in publik, ki je sposobna z danimi orodji razvijati in implementirati samogenerativne in razvojno usmerjene ustvarjalne ter družbene postopke. Tako tudi FORUM predstavlja pomembno infrastrukturno točko pri snovanju lastnih umetniških praks. .paradigma je program, v katerem mladi ustvarjalci na akademskem nivoju gradijo in tedensko objavljajo opuse del, ki so v osnovi del obstoječih paradigmatskih okvirov in jih kot take uporabljajo kot primarna orodja za vzpostavitev razvojnih možnosti na ravni kompozicijskih orodij ter posameznih kompozicijskih realizacij. SIMULATOR ustvarjalcem v rezidenci omogoča simulacije infrastrukturno in tehnično zahtevnejših ter manj dostopnih ustvarjalnih procesov in hipotetičnih teoretskih premis. DISCIPLINA je program, ki ustvarjalcem v rezidenci omogoča uvod in vstop v formulacijo in artikulacijo teoretskih in izkustvenih postopov, s katerimi se lahko doseže geneza specifičnih še neobstoječih kompozicijskih in performativnih disciplin.
