29. april 2024
Aprila se je začel trimesečni projekt Izvedbena praksa sodobne komorne glasbe študentov UL z Ensemble Recherche, v okviru katerega bo s strani študentov kompozicije na Akademiji za glasbo nastalo 5 novih skladb, napisanih za Ensemble Recherche, ki bo prevzel njihovo praizvedbo. Poleg tega so v projekt vključene tudi bralne vaje na samem sedežu ansambla v Freiburgu, kjer bodo skladatelji lahko pridobili neposredne povratne informacije s strani vrhunskih glasbenikov in se hkrati preizkusili v vodenju vaj.
V projektu sodelujejo študentje kompozicije ljubljanske Akademije za glasbo Eva Ostanek, Jernej Bedekovič, Aleksandra Naumovski Potisk, Lan Podletnik Ašič in Alex Hren, na poti do izdelave in izvedbe skladb pa jih bom kot študent muzikologije spremljal in o tej poti poročal Jakob Spindler. Za začetek sem se pogovoril z mentorjem in vodjo projekta prof. Vitom Žurajem, ki je kot mednarodno priznan skladatelj tudi sam že sodeloval z Ensemble Recherche.
V okviru letošnjega projekta se preko večmesečnega sodelovanja pletejo povezave med študenti kompozicije Akademije za glasbo in uveljavljenimi glasbeniki nemške komorne sestave za moderno glasbo Ensemble Recherche. Kaj je glavni namen take povezave?
Na oddelku za kompozicijo Akademije za glasbo želim študentom ponuditi izobrazbo, ki jim bo omogočila tudi preboj skozi mednarodno konkurenco. To je seveda cilj vsakega univerzitetenega profesorja: študenti inštrumentov šolajo zato, da bi se uspešno prijavili na avdicijo zgolj za slovenske simfonične orkestre, temveč predvsem tudi za na avdicije za številne priznane orkestre v Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici ali celo v Ameriki … Podobno moramo razmišljati tudi profesorji kompozicije. Zato poskušam s podporo Razvojnega sklada Univerze v Ljubljani in tudi ob pomoči Goethe inštituta v Ljubljani vpeljati projekte, pri katerih študenti kompozicije pridejo v stik z svetovno priznanimi interpreti s področja sodobne klasične glasbe.
Ste v preteklosti že izpeljali kakšen podoben projekt?
To poskušam vsako leto. Gre za projekte, pri katerih imajo študentje med samim procesom nastanka dela možnost stika z interpreti. Napisane skice na vmesnih postajah lahko z glasbeniki preizkusijo, tako da vedo, kako bo kakšna stvar zvenela in kaj je potrebno za doseg specifičnega zvoka – npr. kako koordinirati tolkala ali opisati tehnike igranja. Tako se razni problemi ne izpostavijo šele na prvih vajah, ampak že prej. To je postopek, ki je v praksi že veliko časa. V tujini je veliko bolj razširjen kot pri nas, saj je povezan s stroški – vrhunski glasbeniki imajo seveda tudi svojo ceno. Razvojni sklad Univerze v Ljubljani pa nam je omogočil že nekaj takšnih projektov in rezultati so bili odlični. Projekt z Ensemble Recherche je namreč že tretji tovrstni projekt zapored. V preteklem študijskem letu smo na ta način sodelovali s slovitim sestavom Ensemble Modern iz Frankfurta ter nato še s sijajno francosko harfistko Marion Ravot, profesorico na berlinski Univerzi umetnosti, ki je praizvedla 7 novih skladb za harfo študentov kompozicije.
Predstavljam si, da je za skladatelje velika prednost, da so vnaprej seznanjeni z ansamblom, ki bo njihove skladbe premierno izvedel. Kako menite, da bo Ensemble Recherche pripomogel h končni obliki skladb?
Ensemble Recherche je eden izmed vodilnh, če ne najbolj znanih sestavov za interpretacijo sodobne komorne klasične glasbe. Gre za instrumentalni oktet brez dirigenta v zasedbi flavte, oboe, klarineta, tolkal, klavirja, violine, viole in violončela. Ensemble Recherche deluje že več kot štiri desetletja v nemškem mestu Freiburg in v tem času je zanj nastalo veliko novih del, ki so danes del klasičnega repertoarja sodobne glasbe – med drugimi skladba Vortex temporum francoskega skladatelja Gérarda Griseya. Gre za izvrstne glasbenike, ki ne samo, da že desetletja neprekinjeno delujejo in so tako razvili svoj razpoznavni slog igranja, temveč so tudi sodelovali z nešteto komponisti in umetniki, zaradi česar so se prebili do izdelane izvajalske prakse ter izrednega nabora tehnik igranja. S temi izkušnjami lahko predvsem mlademu umetniku, kot je študent kompozicije, posredujejo veliko praktičnega znanja. Cilj je, da študenti kompozicije ne samo preko koncertne izvedbe, ampak predvsem preko neposrednega dela z glasbenikom pridobijo sposobnosti učinkovitega vodenja vaj, jasnega notnega zapisa, slogovne izdelanosti, in vzpostavljanja dovršene glasbene oblike.
Bi iz sestave ansambla koga posebej izpostavili?
Vsak izmed glasbenikov v ansamblu se je dolga leta, celo desetletja ukvarjal s svojim inštrumentom in ima tako nabor svojih specialnih zvokov. Za študente kompozicije je še posebej pomembno, da imajo bralne vaje prav na sedežu ansambla v Freiburgu. Še posebej zaradi tolkal, ki so nepraktična za transport. Christian Dierstein ima na sedežu ansambla namreč na razpolago pravo majhno dvorano z množico tolkalnih inštrumentov z vsega sveta, ki jih je nabral s svojega večdesetletnega delovanja kot solist in profesor. Iz tega nabora lahko študentom predlaga različne zvoke in možnosti igranja, za katere prej še niso imeli možnosti se jih dotakniti. To velja prav tako za pianista – Klaus Steffes-Holländer, ki je med drugim tudi specialist za preparacijo klavirja. Seveda pa je treba izpostaviti tudi slovensko predstavnico v ansamblu – flavtistko Anjo Clift, ki je pred kratkim naznanila, da bo kmalu postala tudi profesorica za flavto na Visoki šoli za umetnost HKB v Bernu, kar je izreden dosežek!
Za konec, kaj menite, da bo projekt dolgoročno doprinesel študentom kompozicije?
Vaje z vrhunskimi glasbeniki skladatelje obogatijo, saj jih nabrane izkušnje spodbujajo, da novopridobljene tehnike samoiniciativno preizkušajo ne samo z ansamblom, ampak tudi z inštrumentalisti Akademije za glasbo in drugje. S tovrstnimi projekti študentje dobijo za skladatelje ključno znanje za na najbolj učinkovito uresničitev svojih umetniških idej. Uspešna praizvedba z Ensemble Recherche je za mladega skladatelja lahko tudi pomembna odskočna deska za uspešno umetniško pot v tujini, kjer so honorarji za nova glasbena dela namreč tudi do desetkat večji kot v Sloveniji.
Jakob Spindler
