Iz tiskane izdaje (izid: 29. junij 2023)
Vstopamo v poletno festivalsko vrenje, ki si je tudi v najtežjih časih večinoma znalo poiskati svojo pot. Pri tem seveda mislim na omejitve zaradi zdravstvenih razlogov. Kako močni so pritiski finančnega »primeža« na snovanja festivalskih dogajanj, pa se bo letos, morda še bolj kot prejšnja leta, pokazalo na festivalskem zemljevidu države.
Prirejanje festivalov je, kar naj bi bilo zdaj že skoraj splošno znano in poglobljeno raziskano na področju kulturne ekonomike, pomembna dejavnost za spodbujanje turizma, če ne že skoraj del gospodarske dejavnosti. S kulturo prežeti kraji vzpostavljajo most do višje ravni kakovosti življenja, zmanjšujejo kriminal, odpirajo nova delovna mesta, torej, zelo preprosto rečeno, vsesplošno poskrbijo za priložnosti okrevanja gospodarstva in, kar je za nas verjetno tudi zelo pomembno, govorijo o kulturni podobi nekega naroda, države. Peščica slovenskih festivalov vez z gospodarstvom izpostavlja, seveda pa si vsi, ki globlje poznamo razmere, kljub vsemu odkrito priznamo, da se brez podpore države in radodarnosti občine, v kateri se prireditev nahaja, ciklus prireditev ne more niti začeti niti uspešno razvijati. Zemljevid festivalov glasbe v Sloveniji lepo prikaže, kje so žarišča in kje bi, ob naravnih ter tudi kulturnozgodovinskih danostih, pričakovali razcvet, pa se, zaradi včasih prav nerazumljivih razlogov, to ne zgodi. Naj kot primer uporabim festivala v dveh idiličnih mestecih. V prvem se je pred 41 leti rodila ideja o nastanku prav posebnega festivala, ki je oral ledino na področju stare glasbe, danes pa s svojo umetniško zasnovo ob izteku poletja privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. V drugem mestecu, turistično izjemno privlačnem kraju in pravim draguljem za ljubitelje glasbe, saj se je v njem rodil svetovno znan skladatelj in violinist, so glasbeniki z mednarodnimi izkušnjami prvič pred 20 leti z veliko entuziazma ustanovili festival, z imenom naslavljajoč prav najbolj znanega meščana. Festivalski začetek je bil torej na obeh prizoriščih podoben: navdihujoče ideje in dobri programi, za katerimi so trdno stali glasbeniki. Ampak, vse bi se lahko končalo pri teh načrtih, če ne bi za njimi trdno stali tudi podporniki, tako na občinski kot tudi na državni ravni. Trditev, da lahko prireditelj umetniške glasbe s svojim festivalom v Sloveniji preživi brez dodatnih državnih sredstev, je, milo rečeno, zavajajoča. Tako kot pri večini glasbenih festivalov, razen zelo častnih izjem, radodarnih mecenov in odgovornih družbenih organizacij, tovrstne prireditve ne navdušujejo, prav tako v njih ne vidijo svojih priložnosti. In to ne velja samo za »zagonska sredstva«, ampak tudi za kontinuirano podpiranje tovrstnih prireditev, kar nam kažeta izbrana primera. V prvem primeru je postal festival zaščitna znamka in ponos mesta ter domačinov – Radovljičanov, ki vsako leto radi gostijo obiskovalce od blizu in daleč, v drugem pa se ob vseh kulturnozgodovinskih dragotinah ne država ne občina v umetniški glasbi nista prepoznali, ne videli dodane vrednosti, čeprav so jih o kakovosti prireditev redno obveščali tako lokalni mediji kot strokovno dobro podkovani novinarji znotraj in zunaj meja. Da lahko res govorimo o popolnem nerazumevanju, če ne celo arogantnem odnosu javnih financerjev do organizatorjev festivala, lahko zapišemo še, da je bil prav skladatelj, čigar kip krasi osrednji trg slikovitega obalnega mesteca, v letu 2022 v državi Sloveniji razglašen za skladatelja leta. V mislih imam seveda Giuseppeja Tartinija in prav v tem Tartinijevem letu so bila državna sredstva Festivalu Tartini radikalno presekana. Agonija preživetja, ki skoraj kontinuirano preganja ta obalni glasbeni festival, se torej nadaljuje in prav lahko se zgodi, da bo na festivalskem zemljevidu umetniške glasbe njegov prostor zeval v prazno. In ker smo festivalom vsako leto v naši reviji namenili veliko pozornosti in skrbno pripravljali prispevke za našo jesensko izdajo, nas seveda žalosti, da se izgublja dragocenost, v kateri so svoje talente lahko razkrili tudi izvrstni mladi glasbeniki. Prav njih zato letos vabimo, da svoje talente izbrusijo na številnih seminarjih, taborih in poletnih šolah. Morda se bo na teh prizoriščih znova prebudilo tudi zanimanje za bolj ambiciozne programe ter spodbudilo poznejše festivalsko vrenje.
Mladi glasbeniki in vsi, ki ohranjate prožnost duha prav z glasbo, glasbeno poletje vam na široko odpira svoja vrata.
Veronika Brvar
