Na témo

Pogovor s študentom kompozicije Lanom Podletnikom Ašičem v programu Iniciativa za novo glasbo

14. avgust 2023

Kot zadnji skladatelj v sklopu programa Iniciativa za novo glasbo študentov Akademija za glasbo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani se nam bo ta teden predstavil Lan Podletnik Ašič, študent oddelka za kompozicijo in glasbeno teorijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

ZAČETKI

Povej nam najprej malo o sebi.

Pišem glasbo. Nižjo glasbeno šolo sem končal z violino, nekaj časa sem se poleg učil trobento, nato pa klavir. Glasbeno pot sem nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Trenutno študiram na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, v razredu prof. Vita Žuraja.

Kakšni so bili tvoji glasbeni začetki in kdo ti je pomagal vzkliti ljubezen do glasbe?

Ne morem reči, da mi je pomagala samo ena oseba. Menjavale so se. Starši so me pri štirih letih vpisali v glasbeno šolo, saj so, kot pripovedujejo, že zgodaj opazili moje odzivanje na ritem in melodijo. Vrtca nisem obiskoval, sem pa predšolsko glasbeno vzgojo in potem pripravnico v glasbeni šoli. To je potem postalo del mojega življenja. Odkar pomnim, se v bistvu ukvarjam z glasbo. Naklonjenost in predanost slednji me je pripeljala do tu, kjer sem danes, kar pa je, upajmo, šele bežen začetek.

Kdaj in kako si pričel skladati?

Pri sedmih letih sem dobil malo boljšo clavinovo, da sem nanjo lahko posnel svoje nadobudne zvočne improvizacije, ki so bile vendarle zahtevnejše od tega, koliko sem takrat z notami znal zapisati. Nato sem tekom let tudi sam kaj napisal, v zadnjih letih osnovne šole pa sem vedno več skladal, se vpisal na Glasbeni stavek na KGBL in moja pot je bila začrtana.

NAZORI IN MNENJA

Kateri skladateljski koncepti te fascinirajo?

Zvok, njegovo ukrivljanje, sestavljanje, drobljenje, izrazna moč in pripoved. Iskanje jezika današnjega in jutrišnjega dne.

Ali svoje delo rad povezuješ tudi z drugimi umetnostmi, morda znanostmi?

Reciva, da jih. Pisal sem skladbe na temo slik kot tudi po literarnih predlogah. Eno skladbo sem naslovil z lastno grafiko, da sem poslušalcem prepustil prosto interpretacijo tako dela kot tudi naslova.

Kdo so tvoji vzorniki, najsibo na področju glasbe ali pa ne?

V vsem vidim kompozicijo. Če pogledam po naravi, opazujem kompozicijo pokrajine, v zgradbi, vozilu ali plovilu, človeku, sliki, besedi ali okusu in seveda zvoku. Opazujem linije, proporce, karakter in občutke, ki jih razni parametri prinašajo.  Vsak, ki je kaj velikega ustvaril, mi služi kot vzor. Lahko je arhitekt, pesnik, podjetnik, inženir, kuhar, mizar in bojevnik ali strateg – vsak, ki nekaj ustvari, trdno stoji, se bori za vrednote in se ne upogiba po vetru.

Ti je katera skladba oziroma pesem še posebej pri srcu? Iz katere glasbe črpaš največ navdiha?

Navdih, kot rečeno, črpam iz najrazličnejših virov, poslušam in zanimam pa se za izjemno široko paleto glasbe in njenih slogov. Seveda resna in klasična glasba predstavlja vsaj zaenkrat večino mojega delovanja, a cenim in uživam v vsem od elektronske in tehno glasbe, preko jazza pa do narodne in ljudske glasbe. 

Glasba je nagnjena k temu, da se sčasoma spreminja: katere prelomnice se ti zdijo najbolj pomembne v zgodovini glasbe?

Vsi, ki se vsaj malo ukvarjamo z glasbo, vemo, katere so najpomembnejše prelomnice, tako da res ne bi v tem smislu izumljal tople vode. Lahko govorim kvečjemu, kaj je meni ljubo. Tu bi omenil Györgyja Sándorja Ligetija, čeprav ni bil ne prvi ne edini, ki je v tem času deloval in začrtal novo pot. Navduši me organskost. Več pozornosti na zvoku, ki ga razna sozvočja ustvarijo. Toni so nenazadnje le poenostavljen zapis frekvenc, geolokacija zvoka. Vse ostalo je fizika in njen psihofizični učinek.

Kako pa vidiš oziroma gledaš na svojo vlogo, torej vlogo skladatelja v sodobnem svetu?

Sebe vidim kot kreatorja, snovalca zvoka. Vidim se kot nekoga, ki se izraža skozi zvok.

Kateri so danes, po tvojem mnenju, najboljši načini za uveljavljanje mladih skladateljev?

Ustvarjanje, samoiniciativnost ter zagnanost.

Kako primerjaš domače in tuje razpise za nova glasbena dela? Ali so le-ti primerljivi?

S tem nimam dovolj izkušenj, da bi lahko kompetentno komentiral.

O SKLADATELJU

Če bi moral definirati estetiko svojega glasbenega jezika, kako bi se opredelil?

Moj glasbeni jezik je neposreden. Iščem jezik širše časovnosti, v duhu današnjega dne, ki pa naj vsebuje tako človeško kot Božjo komponento.

V katerem glasbenem žanru oziroma za kakšno zasedbo najraje ustvarjaš?

Za ansamble. Vedno imam raje, da je instrumentov več. Rad imam dinamiko skupine, obožujem skupno muziciranje. Kot violinist, kot izvajalec sem zmeraj najraje deloval v skupini. Do sedaj sem bil izjemno povezovan z zbori, zlasti s Komornim zborom KGBL pod mentorstvom Ambroža Čopija, ki mi je predstavljal veliko vodilo, sploh v smislu čustvenega izraza in muziciranja. Veliko sem se naučil o sami kompoziciji in zvoku, kar sem nekako bolj impliciral v instrumentalno kot vokalno glasbo. 

Kje dobiš navdih za skladanje?

Vsepovsod po svetu. Navdih obstaja, če nanj ne čakamo. Potrebna je disciplina, ne glede na motivacijo in težavnost. To je tudi področje, kjer me čaka še kar nekaj treninga.

Kako pri tebi poteka zakoličenje in realizacija neke ideje?

Velikokrat delam vizualne skice zvoka. Predstavljam si, sploh v zadnjem času, če slišim zvok, ga velikokrat direktno ne notiram, ker vzame preveč časa. Zato si raje naredim vizualne skice zvoka. Kot nek načrt. Velikokrat so skice lahko abstraktne in samo jaz vem, kaj pomenijo.

Se ti pogosto zgodi, da se ti v glavi nenadoma pojavi misel, ki jo moraš brezpogojno zapisati, vendar tega ne moreš storiti? Kaj storiš v takem primeru?

Odvisno. Vedno je sistem vrednot, prioritet. Če vozim, ne bom spustil volana! Sem pa že komponiral med predavanji. Moja največkrat izvajana skladba, Sprehod v jesenskem gaju, je nastajala v drugem letniku KGBL-ja, med poukom matematike. Je tudi edina skladba, ki sem jo napisal v dveh dneh, dokončana pa je bila na Ljubljanskem gradu. Je edina skladba, ki sem jo namerno pisal na bolj posebni lokaciji, pa tudi edina skladba, ki sem jo v celoti napisal na roke.

Kako pri tebi na splošno poteka umetniški proces?

Velikokrat imam faze, ko komponiram cele dneve. Sploh ko se soočam z oddajnimi roki. Navadno bedim dolgo v noč. Za samokreiranje mora biti okoli tebe veliko miru, ne pa nujno v smislu nesocialnosti, saj v mojem življenju nikoli ni tišine; komponiram na primer ob odprtem oknu, saj me vrvež mesta ne moti. Motijo me obveznosti, zaradi katerih ne morem vse pozornosti usmeriti v skladbo. Sem tudi zelo družaben, delam zjutraj in dopoldne, potem se malo dobivam s prijatelji, potem spet delam … pomembne so tudi aktivne prekinitve, na primer odpravim se v naravo, se malo sprehodim ali telovadim.

Ali poleg skladanja igraš tudi na kakšen inštrument? Če da, kako se to odraža v tvojih skladbah?

Violino, trobento, klavir, nekaj malega tudi violo. Gotovo se odraža poznavanje instrumentov. Ko spoznavam instrument, najraje sam raziskujem zvok, in sicer vse od lepih do grdih zvokov. Odraža se tudi to, da imam izkušnje, kako delati z lesom in z zrakom. To so specifične reči, ki se v sami instrumentaciji pač poznajo, obvladati pa se jih mora naučiti vsak skladatelj. Lažje si predstavljam končni zvok in izvedljivost elementov, če sem imel vsaj nekaj stika z instrumentom, zato prav rad kolegom instrumentalistom ukradem nekaj časa tu in tam. V zadnjih dveh letih so mi zelo pri srcu tolkala, resonirajo z mojim karakterjem😁.

Kje in kdaj najbolj pogosto ustvarjaš oziroma skladaš? Je to v objemu doma ali drugje?

Doma je celoten set-up, vendar komponiram tudi drugje. Odvisno od situacije, obveznosti ali energije.

Ali v svetu skladatelja obstaja čas, ko ne razmišlja o pisanju novih skladb?

Vsekakor obstaja.

Se med skladanjem pogosto znajdeš v slepi ulici? Kako se iz te izviješ? Kakšne metode uporabljaš?

To je vedno velik problem. Včasih moraš času dati čas, včasih je potrebno kaj spremeniti, včasih pa začeti na novo. To je problem, ki je vsakič drugačen, glede na trenutno situacijo in se kot s takim vsakič različno spopadam. Tu pridejo v poštev prej omenjene aktivne pavze.

Kdaj skladatelj ugotovi, da je njegovo delo dovolj dobro za predstavitev javnosti? Je lovljenje zadnjega roka edina spodbuda ali obstajajo tudi druge?

Za javnost je skladba pripravljena, ko je izvedena.

Katere pomembne izkušnje si pridobil skozi svojo skladateljsko kariero? Kaj bi svetoval svojemu mlajšemu sebi?

Iz vsake situacije sem se nekaj naučil. Naj bo koncert, analiza skladbe, naj bo lastno komponiranje, vaje, največ sem se verjetno naučil iz priprave skladb. Naj bo to zborovsko petje, naj bodo to medčloveški odnosi, naj bodo to prometne nesreče; iz vsake situacije sem se nekaj naučil. Mlajšemu sebi bi svetoval, naj bo potrpežljiv na točno tej poti, ki ga vodi. Vsaka stvar se je zgodila z razlogom. Ne obžalujem dosti stvari. Vse je na mestu.

IZVEDBA SKLADB

O čem premišljuješ tik pred (ne)krstno izvedbo svojih del? Kakšna občutja te oblivajo?

Vedno se dobro počutim. Poleg tega, da je izvedba ustrezna, mi je najbolj pomembno, da je prava energija, karakter in da izvajalci čutijo glasbo; glasba ne sme biti odigrana robotsko. Najbolj mi je pomemben karakter. Če je to na mestu in se prenese na občinstvo, je zmagala skladba in sem zmagal jaz. V splošnem se pred izvedbo čim bolj poskušam distancirati od skrbi – poskušam uživati!

Kakšne odzive si doživljal doslej ob izvedbi svojih skladb ter kako si se ob njih počutil?

Dobre odzive sem dobival. Večinoma me veseli, da ljudje razumejo in začutijo moje skladbe. Največ pa mi pomeni, da jih začutijo tudi ljudje, ki niso skladatelji in glasbeniki. Poskušam nagovoriti vse, vendar ne odstopam od svoje estetike.

Ali ti je pri izvedbi tvojih skladb pomembna komunikacija z glasbeniki?

Najbolj – absolutno! Tako v ustvarjalnem procesu rad vsako stvar preizkusim s samimi instrumentalisti. Posledično je potrebnih veliko manj vaj. Rad se učim od drugih. Prav tako je pomembna komunikacija med izvajalci na odru.

Kaj pa komunikacija z občinstvom? Si ga želiš nagovoriti ali je v tvoji skladbi prvenstvo dodeljeno nekemu lastnemu oziroma neodvisnemu glasbenemu izrazu?

Sporočila in čustva poskušam predstaviti neolepšana, a tudi ne na silo “pogršana” brez potrebe; ta pa neposredno prenašati na občinstvo.

PROJEKT INICIATIVA ZA NOVO GLASBO

Si s svojimi skladbami že kdaj sodeloval na kakem projektu, natečaju ali tekmovanju? Je tovrstna izkušnja zate prva?

Sodeloval sem pri veliko projektih, nisem pa se udeležil veliko natečajev ali prijavil na razpise.

Povej nam kaj o medsebojni dinamiki med vami, skladatelji. Se skladatelji med seboj spodbujate, si morda svetujete? Ali se ob nastajanju vaših skladb da začutiti tudi kaj tekmovalnosti?

Z večino kolegov imamo izjemno pozitivne odnose, kar botruje prosperiranju vsakega od nas. 

Kako si predstavljaš sodelovanje z Ensemble Modern in vaje same? Kako tesno želiš sodelovati z Ensemblom Modern, ko bodo vadili tvojo skladbo?

Sodelovati z Ensemble Modern je neverjetna in nepopisna izkušnja, ki prav gotovo spremeni marsikateri pogled na svet in njegov ustroj, predvsem pa odkrije dimenzije tako tehničnega znanja kot izraznosti, ki je pri nas (še) nimamo možnosti doživeti. 

Pričakuješ, da bodo odzivi tvojih bodočih skladb primerljivi s tistimi, ki si jih bil deležen pri svojih prejšnjih skladbah?

Upam, da bodo in vedno boljši.

ZAKLJUČEK

Kako vidiš svojo ustvarjalno pot v prihodnosti in kakšna so tvoja pričakovanja oziroma ambicije?

Prihodnost je stvar prihodnosti. Imam močno vizijo, ki pa naj za enkrat ostane moja vizija.

Bi z bralci in bralkami delil še (kako) zaključno misel?

Vabljeni, da pridete na čim več naših koncertov v prihodnosti!

Vprašalnik pripravila:
Til Dečko in Jure Juvan