Iz tiskane izdaje (izid: 28. junij 2022)
»Tekmovanje je samo približek tega, da se izmeri umetnost, ki je neizmerljiva.«
Zadnji konec tedna v maju so Maribor preplavili številni ljubitelji zborovske glasbe iz vse Slovenije in zamejstva. Med četrtkom, 26. maja, in nedeljo, 29. maja, sta v eni izmed nekdanjih prestolnic kulture potekali kar dve zborovski tekmovanji – 2. državno tekmovanje Mateja Hubada za slovenske zborovodje, Zvok mojih rok, in 27. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2022.
Nova generacija dirigentov
Tekmovanje Zvok mojih rok je bilo prvič izvedeno novembra 2016 v Ljubljani, na njem pa je slavila Petra Grassi, ki je danes ena izmed najprepoznavnejših mladih slovenskih zborovskih dirigentk. Drugo edicijo tekmovanja je žal leta 2020 preprečila epidemija, zato so se oči zborovskega sveta po šestih letih od začetka tekmovanja še toliko bolj nestrpno ozirale po letošnjih tekmovalcih. Umetniški svet tekmovanja
je konec februarja namreč izmed 12 prijavljenih izbral devet kandidatov – Kristino Bogataj, Lovra Freliha, Uroša Jurgca, Nežo Križnar, Klaro Maljuga, Matevža Pušnika, Kristino Štemberger, Toma Varla in Laro Willewaldt.
Mladi zborovodje in dirigenti, vsi stari manj kot 35 let, ki v svojih življenjepisih že nizajo številne študijske in profesionalne uspehe, so se na tekmovanju pomerili v treh etapah. V četrtek, 26. maja, so v kvalifikacijah najprej vodili vajo s Komornim zborom Orfej ter z njim izvajali in izdelovali skladbe Iacoba Gallusa, Edwarda Elgarja, Josefa Rheinbergerja, Gojmirja Kreka in Antona Lajovca. V petek, 27. maja, se jih je pet – Kristina Bogataj, Lovro Frelih, Uroš Jurgec, Klara Maljuga in Tom Varl – nato uvrstilo v polfinale, v katerem je kot demonstracijski zbor sodeloval Dekliški zbor Akademije za glasbo Ljubljana.
Žirija, ki so jo sestavljali Martina Batič (kot predsednica žirije), Petra Grassi, Andraž Hauptman, Bengt Ollén iz Švedske in Jānis Ozols iz Latvije, je ocenila, da so dela Andreja Makorja, Benjamina Brittna, Javierja Busta, Mauricea Durufleja, Cirila Cvetka, Ambroža Čopija in Slavka Osterca z zborom najbolje vadili Kristina Bogataj, Klara Maljuga in Tom Varl. Ti so imeli nato pred finalom v obliki zaključnega koncerta celo popoldne čas z APZ Mariborom pripraviti obvezno skladbo Pavla Merkùja ter skladbe Ambroža Čopija, Mateja Kastelica, Tadeje Vulc, Tineta Beca, Tomaža Habeta in Klare Mlakar. Na zaključnem koncertu je žirijo najbolj prepričala Klara Maljuga, ki je takole strnila svoje občutke ob zmagi:
»Zmage sem izjemno vesela. Hvaležna sem, da sem tekmovala s tako kakovostnimi dirigentskimi kolegi, in zdi se mi, da se je med pripravami in z izmenjavo mnenj med nami spletla lepa energija. Verjamem, da bo odnos med nami ostal tudi po tekmovanju sodelovalen. Priprave na tekmovanje so bile sicer precej obsežne in zaradi tempa dela, družinskega življenja in moževe službe še nekoliko zahtevnejše, kot bi si želela, a seveda, plani so zato, da se rušijo. Tokrat se mi je zdelo ključno tudi posvečanje sebi. Lastno preizpraševanje in spoprijemanje z različnimi občutki sem reševala prek pogovora s seboj in zapisovanjem lastnih misli. Zdi se mi, da je vse to pomembno prispevalo k temu, da sem na tekmovanju delovala zrelo in stabilno.«
Klara Maljuga je poleg prve nagrade prejela tudi posebno nagrado žirije za učinkovito vodenje vaje v polfinalu. Drugo mesto je na tekmovanju Zvok mojih rok letos zasedla Kristina Bogataj, tretje mesto pa je pripadlo Tomu Varlu (ki si še ni mogel takoj oddahniti – že naslednje sobotno jutro je namreč na Naši pesmi nastopil s svojo Vokalno skupino Ivana Cankarja).
Pred posameznimi tekmovalnimi etapami in po njih so bile v sklopu tekmovanja organizirane tudi cezure – pogovori o(b) tekmovanju, ki sta jih vodila Sebastjan Vrhovnik in Tadeja Vulc. Na njih sta predstavljala posamezne tekmovalne skladbe, komentirala nastope tekmovalcev ter besedo prepustila tudi pevcem in pevkam demonstracijskih zborov, ki so tako lahko pripovedovali o svojih vtisih glede tekmovalcev. V četrtek je bila poleg tega organizirana tudi okrogla miza s Karmino Šilec o njeni knjigi Nolite tacere/Prevedeno v glasbo. Ta je sicer izšla že leta 2012, a v njej predstavljene teme so še danes zanimive in aktualne za vse, ki se z zborovsko glasbo ukvarjajo bodisi profesionalno bodisi amatersko.
/…/
Tisa Mrhar
Dodaj komentar