Na témo

Orglarska šola v Ljubljani nekoč in danes

Iz tiskane izdaje (izid: 23. decembra 2021)

V letu 2021 je minilo 50 let, odkar je skladatelj in duhovnik Jože Trošt (ta je študije cerkvene glasbe dokončal na Pontificum Institutum Musicae Sacrae v Rimu) po navodilu ljubljanskega nadškofa Jožefa Pogačnika obnovil delovanje Orglarske šole, katere namen je bil vzgajati cerkvene glasbenike. Orglarska šola, ki je bila v Ljubljani ustanovljena leta 1877, je sredi druge svetovne vojne morala zapreti vrata, povojni politični režim pa ji sprva ni bil naklonjen.

Orglarska šola nekoč …

Orglarska šola je bila ustanovljena na pobudo Cecilijinega društva, ki je na Slovenskem uradno začelo delovati leta 1877. Društvo je nastalo kot posledica teženj po spremembah v cerkveni glasbi, ki se je v 19. stoletju na marsikaterem koru po Evropi spogledovala s posvetno glasbeno ustvarjalnostjo. Cecilijansko gibanje, ki se je iz pobud 18. stoletja za izboljšanje cerkvene glasbe v nemških deželah leta 1868 izoblikovalo v Splošno nemško Cecilijino društvo (Allgemeiner Cäcilienverband) in ga je leta 1870 katoliška avtoriteta tudi uradno priznala, je stremelo k obnovi katoliške liturgične glasbe po načelih tridentinskega koncila (1545–1563). Cilj gibanja je bil prek različnih medijev predvsem med aktivne udeležence pri liturgiji razširiti védenje o tem, kakšna in katera glasba je za liturgijo primerna in katera ne. Po tujem vzoru je slovensko Cecilijino društvo za širitev svojih idej v Ljubljani ustanovilo orglarsko šolo, ki je pod vodstvom treh ravnateljev neprekinjeno delovala od leta 1877 do leta 1944 in v tem obdobju v duhu cecilijanstva vzgojila številne slovenske organiste ter posamezne vidnejše skladatelje in poklicne glasbenike. Pred drugo svetovno vojno so šolo vodili po vrsti Anton Foerster, Stanko Premrl in Venceslav Snoj. V tem času je šolo zaključilo več kot 300 učencev. Nekateri izmed njih so šolanje nadaljevali v tujini in/ali postali prepoznavni profesionalni glasbeniki. Že s prvim letom delovanja so za sprejem v program postavili precej stroge kriterije za vpis, obenem pa uredili predmetnik, ki se je čez leta – tako kot trajanje šolanja – glede na potrebe in razmere tudi spreminjal. Med učitelji so bili vidnejši cecilijanci (Stanko Premrl, p. Hugolin Sattner, pozneje tudi Franc Kimovec, Matija Tomc idr.). Nekateri so imeli pomembnejšo funkcijo v Cecilijinem društvu in v poznejši cerkvenoglasbeni komisiji, še več pa je bilo tistih, ki so prispevke na temo cerkvene glasbe pošiljali v Cerkveni glasbenik. Orglarska šola je delovala v obliki strokovne srednje šole. Predmetnik se je spreminjal glede na potrebe in možnosti za zaposlitev organistov (do druge svetovne vojne je bilo delo organista obravnavano kot poklic), tako so bili v obdobju ravnatelja Stanka Premrla poleg strokovnoteoretičnih predmetov in pouka orgel slušatelji deležni tudi pouka računovodstva, lepopisja, zadružništva in občinskega tajništva.

… znova …

Po drugi svetovni vojni je komunistični režim zatiral delovanje Katoliške cerkve, tako so bili vsi cerkveni glasbeniki, ki so vztrajali pri svojem delu, podvrženi velikim pritiskom. Poklic organista ni več obstajal, tisti, ki so vztrajali, so bili velikokrat glasbeni samouki. Prepovedane so bile tudi vse oblike vzgoje z izjemo Teološke fakultete v Ljubljani, zato so bili cerkveni glasbeniki in z njimi cerkvena glasba nekako prepuščeni sami sebi in milosti oz. nemilosti oblasti. Navodilo o glasbi pri svetem bogoslužju »Musicam sacram« (1963) po 2. vatikanskem koncilu je postavilo zahtevo, da cerkveni glasbeniki obvladajo igranje orgel, znajo nanje improvizirati medigre (predigre, poigre), zaradi uvedbe narodnih jezikov v bogoslužje pa biti po potrebi tudi dovolj dobro podkovani tudi v kompoziciji. Tako so se v nekoliko bolj sproščenem političnem ozračju začela izobraževanja za organiste, sprva kot večdnevni tečaji, ki so se nato leta 1971 preoblikovali sprva v triletni, pozneje pa v štiriletni študij. Pouk strokovnoteoretičnih predmetov je, kot nekdaj in še danes, potekal v prostorih današnje Teološke fakultete na Poljanski 4 v Ljubljani, za potrebe pouka orgel pa so čez leta pridobili tudi petero orgel, na nekaterih od njih pouk poteka še danes (dvoje sta naredila brata Osredkar – prve njune iz leta 1986 so prvo glasbilo z mehansko trakturo in sapnicami na poteg slovenskega orglarja po stotih letih; dvoje so naročili pri orglarski delavnici Hofbauer, danes so v uporabi le ene; najmlajše so orgle v kapeli Teološke fakultete v Ljubljani, in sicer delo Orglarstva Močnik iz leta 2001).

… in danes

Orglarski tečaj se je po letu 2001 znova preimenoval v Orglarsko šolo (najpozneje do leta 2011, ko se je postavljala spletna stran). Do leta 2012 je šolo vodil ravnatelj Jože Trošt, za njim je bil na mesto ravnatelja (od leta 2013 pa tudi mesto stolnega organista) imenovan Gregor Klančič, ki jo vodi še danes. Število vseh učencev na šoli se vsako šolsko leto giblje okoli …

/…/

Aleksandra Gartnar Kastelic

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja