Iz tiskane izdaje (izid: 30. septembra 2021)
Verjetno je podoba Ditke Haberl in zasedbe Pepel in kri, ki se je občinstvu najbolj vtisnila v spomin, tista iz Stockholma 1975 – iz časov, ko je Evrovizija bila še bolj ali manj dostojanstven, glasbeni dogodek: še pred to podobo jokajoča kitara in kratek orkestralni uvod. Rezultat: 13. mesto in ena od največjih evrovizijskih uspešnic iz časov, ko se je še govorilo o velikih avtorjih, velikih izvajalcih, velikih aranžerjih in velikih dirigentih. Prvo in tretje je tudi nekaj, kar je neločljivo povezano z imenom Deča Žgura.
In zakaj začenjamo njegov portret z najbolj očitnim, s pesmijo, ki jo je aranžiral in ki se pojavlja tako rekoč povsod, ki je v tem pogledu že skoraj kliše? Ker je hkrati reprezentativna, zapisana v zgodovino, zabeležena na več nosilcih zvoka in v trajen spomin nekdanje skupne in današnje zgodovine. Aranžmaja Deča Žgura ni v številnih priredbah te pesmi še nikomur ni uspelo prestaviti za kakšno stopničko nižje v kolektivni zavesti – to, kar smo slišali v Opatiji in v Stockholmu, je ostalo kot aksiom za popevko Dejvija Hrušovarja in Dušana Velkaverha. Prav tako velja za nekatere druge uspešnice ansambla Pepel in kri istega skladateljskega tandema, denimo Po bitki so generali vsi ali Dekle iz Zlate ladjice. Morda je to dober povzetek Žgurovega aranžerskega in tudi skladateljskega opusa, kamor štejemo številne pesmi in popevke, od ponarodele pesmi Alfi ja Nipiča Toti tu, toti tam in radijske uspešnice zasedbe Gu-gu Dnevi, ki prihajajo do Zgodbe o Metki zasedbe Strune in pesmi On je rekel sonce v antologijski izvedbi Nece Falk. Pomemben in za zgodovino slovenske/jugoslovanske filmske glasbe v marsičem ključen del njegovega skladateljskega opusa pa je pisanje za filme. Ko sva z očetom v zgodnjih osemdesetih v celjskem Metropolu gledala Učna leta izumitelja Polža, se mi v spomin ni vtisnilo samo še danes v marsičem pionirsko dogajanje na platnu, temveč tudi pesmi (znamenita Čunga lunga, denimo). Oglasi se še Sreča na vrvici, ki je prepričljivo oživela tako v filmu kot na plošči Marjete Ramšak. Tudi njena stran B, Dlan polna sonca, obe je izvedel Žgurjev ansambel.
Žgurjevo producentsko delo sega na najrazličnejša področja glasbenega ustvarjanja in v različne medije (radio, festivali, male in velike gramofonske plošče, kasete, zgoščenke …). Ker smo pri skladanju in aranžiranju šli na kratek sprehod po svetovih popevk in filma, se na producentskem sprehodu ustavimo pri šansonu: albuma Nočni šanson Svetlane Makarovič in Gabi & Arsen znamenitega jugoslovanskega in nato hrvaškega dua, ki je v zgodovino evropskega šansona zabeležil številna vidna in vplivna poglavja.
/…/
Matej Krajnc
Dodaj komentar