7. maj 2024
Kitarist Samo Novak od leta 2021 študira v razredu prof. Tomaža Rajteriča na ljubljanski Akademiji za glasbo. V koncertnem ciklu GM oder bo nastopil na treh koncertih, in sicer v Celju (sreda, 8. maj), Ljubljani (četrtek, 9. maj) in Slovenskih Konjicah (torek, 14. maj).
Začetki …
Čeprav sem odraščal v glasbeni družini, do prihoda v glasbeno šolo nisem natančno vedel, za katero glasbilo se bom odločil. Na koncu sem sledil stopinjam svojega očeta, slovenskega kitarista in skladatelja Jerka Novaka, in s sedmimi leti začel s poukom kitare pri prof. Mladenu Buciću na ljubljanskem konservatoriju. Leta 2017 sem nato nadaljeval na srednji stopnji konservatorija v razredu prof. Antona Črnuglja. Za uspehe v času izobraževanja mi je ljubljanski konservatorij podelil tudi Škerjančevo nagrado.
Sicer me je v otroštvu zanimalo veliko stvari, zelo rad imam tudi šport, a sem vedno vedel, da bom poslanstvo našel v glasbenem svetu.
Na akademiji za glasbo …
Po maturi sem uspešno opravil sprejemne izpite na ljubljanski akademiji in bil sprejet v razred profesorja Tomaža Rajteriča, s katerim odlično sodelujeva že tri leta. Počasi se približujem zaključku diplomskega študija.
Ves ta čas sem se udeleževal seminarjev tako pri uspešnih domačih pedagogih kakor tudi pri svetovno priznanih kitaristih, kot so Zoran Dukić, Paolo Pegoraro, István Römer, Petrit Çeku, Nejc Kuhar, Timotej Kosovinc, Jure Cerkovnik, Mario Kurtjak in drugi. Ob tem sem tudi veliko nastopal. Sploh zadnje leto je bilo zelo aktivno. Kot solist sem na primer novembra lani nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani, gre za izjemno čast in takšne priložnosti res niso vsakdanje.
Poleg tega sem aktiven kot komorni glasbenik, saj s kolegom Martinom Javornikom sodelujeva v kitarskem duu. Po zmagi na lanskem državnem tekmovanju Temsig se nama je ponudilo veliko priložnosti za koncertiranje. Nastopila sva na srečanju slovenskih kitarskih pedagogov v Velenju, koncertirala sva v Črnomlju, pred nekaj tedni pa tudi v okviru Festivala Ljubljana. Poleti bova nastopila še v Murski Soboti in v okviru festivala Poletje v Celju, knežjem mestu.
Želje in načrti …
Pred letom sem se odločil, da po zaključenem študiju v Ljubljani poskusim še s podiplomskim študijem v tujini. O nemškem Weimarju in njihovem izjemnem kitarskem inštitutu sem od nekdaj poslušal zanimive zgodbe in slišal veliko pozitivnih stvari. Trenutno sem v procesu prijave, že zelo kmalu me čaka zadnji preizkus pred vpisom na to prestižno ustanovo, kjer bi si želel študirati pri priznanem španskem kitaristu Ricardu Gallenu.
Pred koncerti v majskem ciklu GM oder …
Od nekdaj mi je bilo v velik užitek oblikovati koncertne sporede, in sicer tako, da so čim bolj raznoliki, hkrati pa ustvarjajo smiselno celoto. Koncert bom začel s Briljantnim rondojem španskega skladatelja Dionisia Aguada. Med njegovimi znanimi tremi brilijantnimi rondoji je sicer najbolj razvpit drugi, jaz pa bom igral prvega, v E-duru. Začne se z daljšim liričnim uvodom, sledi mu ples poloneza, tipičen zmeren ples poljskega izvora, ki pa ga je skladatelj odel v bolj brilijantne in bleščeče barve.
Druga skladba na sporedu bo Preludij iz Suite za lutnjo v g-molu nemškega baročnega velikana Johanna Sebastiana Bacha. Skladbo bodo hitro prepoznali čelisti, saj gre za skladateljevo lastno lutenjsko transkripcijo preludija iz njegove Suite za violončelo št. 5. Sam bom igral priredbo za kitaro Karla Scheita v a-molu. Gre za dvodelni preludij, prvi del je bolj improvizacijske narave, drugi pa je bolj kontrapunktičen, zgrajen pravzaprav kot nekakšna fuga.
Prvi del koncerta bom zaključil z delom slovenskega skladatelja. Trije trenutki Primoža Ramovša uporabljajo nekoliko manj konvencialen glasbeni jezik. Sicer je trostavčna skladba polna kvartnih harmonij, gradacij in kromatičnih pasaž. Vsak stavek kljub temu nosi svojo idejo, bodisi muzikalno ali tehnično – v smislu obravnave inštrumenta.
Za geografsko raznolikost bo poskrbel paragvajski skladatelj Agustín Barrios. Monumentalna skladba La catedral, ki je nastala leta 1921, je bila sprva dvostavčna, a ji je skladatelj dobro desetletje pozneje dodal še uvodni preludij. Gre za zelo globoko, poduhovljeno glasbo, polno osebnih občutij. Dvema umirjenima stavkoma sledi vznesen, živahen zaključni del.
Koncert bom zaokrožil s še enim temeljnim kitarskim delom, Sonato Omaggio a Boccherini Maria Castelnuovo-Tedesca. To je štiristavčna skladba v pretežno dosledni sonatni obliki: Prvi stavek je sonatni allegro, drugi je lirična sicilijana, tretji je tipičen menuet, zadnji pa virtuozen rondo, ki odlično zaključi delo.
Dodaj komentar