Na témo

Kaj je zvenelo ob kronanju britanske kraljice Elizabete II.?

2. junij 2022

Spoznajmo glasbo, ki je kraljico Elizabeto II. pospremila na pot vladarice.

Letos kraljica Elizabeta II. praznuje svojo platinasto obletnico vladanja, 6. februarja pred 70 leti je po smrti očeta prevzela britanski prestol.

Kronanje je bilo dobro leto dni pozneje, 2. junija 1953. Dogodek bi lahko razdelili v 3 sklope: orkestrska glasba pred sveto mašo, orkestrska in zborovska glasba med mašo in orkestrska glasba po njej.

Čakona (Chaconne) iz opere Kralj Arthur baročnega skladatelja Henryja Purcella (v priredbi Herbaga) je bila prva od orkestralnih skladb, ki so bile odigrane pred začetkom njenega kronanja. Sledila je skladba Vladarska krona (Crown Imperial) Williama Waltona. To briljantno in zmagoslavno delo je bilo prvič izvedeno ob kronanju kralja Jurija VI. in revidirano za kronanje kraljice Elizabete II.

“I vow to thee, my country, all earthly things above, Entire and whole and perfect, the service of my love …” Te besede je Gustav Holst za priložnost kronanja dodal svoji suiti Planeti (natančneje stavku Jupiter) in posledično skladba za vedno nosi domoljubne asociacije.

Pred procesijo so izvedli še manj znano, vendar s pogostimi eksplozivnimi zvoki trobil zelo primerno skladbo Epska koračnica (Epic March) Johna Irelanda. Procesijo sta spremljali sijajni zborovski skladbi: O, najbolj usmiljen (Oh Most Merciful) Charlesa Wooda in Litanija za pet glasov (Litany for Five Voices) Thomasa Tallisa.

Britanski dogodek ni britanski, če na njem ne zazvenijo Elgarjeve kompozicije. Posebno znani in priljubljeni so Koračnice blišča in ceremonij (Pomp and Circumstance Marches), ki so bili med kronanjem izvedeni kar trikrat.

Bregovi zelene vrbe (Banks of Green Willow) je Butterworthova skladba, ki spominja na spokojni mir britanskega podeželja in je bila poleg domoljubnega in ganljivega Elgarjevega Nimroda iz Enigma Variacij izvedena pred kronanjem. Manjkala ni niti Glasba za kraljevi ognjemet, anglofila Händla.

Melodija Greensleeves je bila vseskozi povezana z britansko monarhijo, zlasti s Henrikom VIII. (čeprav je skoraj zagotovo ni napisal). Tako je bila zelo primerna izbira, zazvenela pa je v priredbi Ralpha Vaughana Williamsa.

Premierno ob kronanju je bilo predstavljenih kar nekaj skladb. Ena izmed njih je Vladarsko jabolko in žezlo (Orb and Sceptre) Williama Waltona. Poslušalce je želela spomniti na »Globus cruciger«, ki je bil simbol kraljevine mnoga stoletja in je predstavljal Kristusovo oblast nad svetom.

Z Veselil sem se (I was glad) Huberta Parryja se je začela sveta maša. V njej se kaže zborovski sijaj in mogočni zven orgel. Uglasbitve besedila Psalma 122 so se uporabljale pri vsakem britanskem kronanju.

Premierno izvedena je bila marsikatera skladba, med njimi tudi anthem Glej, o, Bog, naš branilec (Behold, O God our Defender) Howellsa, ki pa je bila ponovno izvedena na slovesnosti ob 50. obletnici kronanja.

Prav tako premierna je bila Naj se dvigne moja molitev (Let my prayer come up), skladatelja in organista Williama Harrisa. Tudi Confortare Dysona, ki je 1953 postal tudi viteški poveljnik kraljevega viktorijanskega reda, je imela čast prvič zazveneti na kronanju.

Ernest Bullock je bil leta 1928 imenovan za organista in mojstra zborov v Westminstrski opatiji. Njegova priredba melodije Pridi Sveti duh: VIII. modus (Come, Holy Ghost: VIII Mode Melody) je bila izvedena ob kronanju kraljice Elizabete II., zložil pa je tudi sedem fanfar, ki so se uporabljale skozi celotno mašo.

Duhovnik Zadok (Zadok the Priest) je ena izmed Händelovih kronanskih himen o svetopisemskem Salomonovem maziljenju. To besedilo so uporabili pri vsakem angleškem kronanju, odkar je bil kralj Edgar kronan leta 973.

Ob kronanju je bilo tudi nekaj poklonilne glasbe – prva med njimi je bila Veselite se gospoda (Rejoice in the Lord), ki jo pripisujejo tudorskemu skladatelju Johnu Redfordu. Naslednja taka skladba je bila Želiš ga ohraniti v popolnem miru (Thou Wilt Keep Him in Perfect Peace), Samuela Wesleyja, ki je eno izmed njegovih bolj znanih del.

Slišati je bilo moč tudi glasbo Ralpha Vaughana Williamsa. Pri maši Okusite in poglejte (O taste and see) in Credo iz Maše v g-molu, kasneje pa sta bila na sporedu tudi priredba himne Vsi ljudje, ki živijo na zemlji (All people that on earth do dwell) in Versicles, Responses in Sanctus.

Charles Villiers Stanford je za kronanje kralja Jurija V., leta 1911, napisal skladbo z naslovom Gloria in Excelsis, je bila skoraj 42 let pozneje ponovno izvedena na kronanju Elizabete II.

S Te Deumom Waltona in nacionalno himno, God Save the Queen, se je cerkveni del kronanja zaključil.

Ko je kongregacija zapustila bogoslužje, je med Elgarjevima zazvenela nova skladba Arnolda Baxa, Koračnica za kronanje (Coronation March).

Trenutno (od leta 20114) je za kraljičino glasbo odgovorna je Judith Weir, ob kronanju pa je za glasbo skrbel Sir William Neil McKie. Judith Weir je prva ženska s to vlogo, prevzela pa jo je od Petra Maxwella Daviesa. Funkcija se pojavlja od leta 1625, to službo so opravljali tudi Arnold Bax, Edward Elgar, William Boyce Arthur Bliss, …

AS

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja