19. oktober 2023
V sklopu našega projekta Iniciativa za novo glasbo študentov Akademije za glasbo in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z mesecem oktobrom začenjamo serijo intervjujev z mladimi skladatelji, tokrat s fokusom na njihovih skladbah. Ob tem počasi tudi zaključujemo z našim projektom. Prvi skladatelj je Juraj Marko Žerovnik, ki bo spregovoril o svoji skladbi Burst (slo. Izbruh).
Začetki
V prejšnjem intervjuju smo se ti posvetili kot skladatelju, sedaj pa se obrnimo k tvoji skladbi. Po njej si že bil povprašan v članku o zvočnih izkušnjah, nekaj podatkov pa si nam razkril že v prvem intervjuju. Nam na kratko lahko poveš še kaj o njej, sedaj ko je za tabo njena druga “krstna” izvedba?
Sedaj lahko povem, da je to najbolj tehnično in konceptualno večplastna skladba, ki sem jo kdaj napisal, in da sem se na njej izredno veliko naučil.
Opiši časovne in prostorske okoliščine rojstva ideje o skladbi in njeni realizaciji. Od kod si črpal navdih za svojo skladbo?
Navdih sem črpal iz različnih umetniških in življenjskih virov, ki name naredijo vtis: različni glasbeni stili, znanost in književnost.
Kako je iz tvojih misli skladba prešla na notni papir?
Moje skladbe se vedno začnejo z enostavno glasbeno idejo, ki se je spomnim s pomočjo tehnike asociacij. Nadaljnji razvoj pa izhaja iz premišljevanja o zvoku konkretnih instrumentov, ki jih imam na razpolago, konteksta izvedbe ter izvajalcev in mojih predhodnih želja.
Kako si prišel do naslova?
Naslov je nastal ob asociaciji, ki jo dobim, ko slišim glissando v rogu na začetku skladbe. Ta glasbena misel in tak koncept sta osnova za celotno skladbo. Burst pa se tudi lahko uvrsti v niz mojih skladb, ki so poimenovane po pojavih iz astrofizike. V tem kontekstu se burst nanaša na gamma-ray burst ali izbruh gama-žarkov.
V prvem intervjuju si omenil Aleksandra Skrjabina, Iannisa Xenakisa in Olivierja Messiaena. Ti je morda kako delo izmed navedenih skladateljev služilo za zgled?
Zelo so mi pri srcu Skrjabinov Prometej, Xenakisova Jonchaies in Pléïades ter Simfonija Turangalîla Olivierja Messiaena. Nobena od teh skladb pa ni bila direkten zgled za skladbo.
Pa tvoj estetski nazor — kakšen je in od kod izvira?
Težko je določiti, od kod izvira estetski nazor kateregakoli človeka. Lahko ugibam, da je le-ta posledica moje podzavesti in značaja, delno glasbenega ambienta, v katerem sem odraščal, ter, kakor meni Abraham Maslow, človekove vrojene potrebe po samouresničitvi.
Si imel med skladanjem kaj pomislekov? Če da, kako so se ti odražali v sami skladbi?
Vedno imam pomisleke med skladanjem – to je pač del skladateljevega vsakdana. Ti pomisleki pa pripeljejo do bolje izdelane in premišljene skladbe.
Nazori in mnenja
Kako hitro se lahko oceni iz partiture, ali je neka kompozicija dobro zasnovana? Se da na ravni notnega papirja razbrati tudi, kakšen/na je skladatelj/ica kot človek in kakšne miselne procese je doživljal/a?
Iz partiture se lahko zelo dobro oceni, koliko truda je skladatelj vložil v izdelavo svojega notnega materiala in kako dobro pozna notografijo. Katerikrat je tehnična dovršenost partiture dober predznak za kvaliteto glasbe, marsikdaj pa tudi ni. Resnično vrednost glasbe je možno spoznati le skozi izvedbo.
Ali je bilo pisanje skladbe s sodobnejšimi tehnikami naporen podvig? Ti je skladba vzela več časa, kot ga ponavadi porabiš? Si se je lotil na kakšen drugačen način?
Samo skladanje mi ni vzelo več časa kot običajno. Tisto, kar je bilo najbolj zahtevno, pa je ravno zgoraj omenjeno urejanje partiture. Namreč velikemu številu podrobnosti v partituri nujno sledi tudi enako veliko število napak in tiskarskih škratov.
Ali raje komponiraš “digitalno” (MuseScore, Sibelius, Finale …) ali “analogno” (papir in svinčnik, pero …)? Ali se morda poslužuješ obeh načinov? Zakaj?
Zadnje čase uporabljam še izključno digitalni način komponiranja.
Kakšne so prednosti prvega in slednjega?
Ko skladam digitalno, sem veliko hitrejši in je manjša nevarnost, da bom kakšno idejo pozabil. Iskreno si ne predstavljam, kakšne prednosti lahko še ima danes analogni način skladanja, razen morda večje svobode pri grafičnem dizajnu partiture.
Napredek v tehnologiji konstantno riše pot naprej. Se ti zdi, da je komponiranje zaradi napredka v tehnologiji danes lažje ali težje? Kako se to odraža v posedovanju “surovega” znanja o sami kompoziciji?
Napredek v tehnologiji je omogočil skladateljem neomejen dostop do informacij in je zaradi tega težje biti skladatelj. Vsak se seveda lahko nauči vse, kar želi, ampak je še toliko težje napisati dobro in tehtno skladbo.
Je kvaliteta zato nujno slabša ali boljša?
Splošna kvaliteta skladb na odrih bo vsekakor postajala vse boljša, ampak bo tudi proces selekcije le-teh postal vse bolj oster. To pomeni, da veliko število skladateljev ne bo moglo izvesti svojih skladb.
Kakšen je ključ za uspešno skladbo? V čem je skrivnost?
Žal nimam odgovora na to vprašanje. Pogosto se mi zdi, da je to vprašanje enako tistemu kako zaslužiti milijone in postati bogat. Treba je vsako skladbo pisati z veliko truda, naučiti se vsega, kar lahko, in na koncu imeti tudi malo sreče.
Kakšen opus naj bi sleheren/na skladatelj/ica zapustil/a v svojem življenju?
Želja vsakega skladatelja je napisati opus, ki bo postal del kanona in ki bo občudovan še dolgo za njim.
Projekt “Iniciativa za novo glasbo”
Pisali ste skladbo za zasedbo, ki je bila določena že vnaprej, v tvojem primeru za (altovsko) flavto, pikolo, (kontrabas) klarinet, (kontra)fagot, rog, trobento, bas boben, vibraslap, baterijo, vibrafon, klavir, violino, violončelo ter kontrabas. Kakšna bi bila tvoja skladba, če bi lahko pisal za katerokoli zasedbo bi želel?
Skladba bi verjetno zvenela podobno, če ne skoraj enako. Tako zasedbo sem si namreč sam izbral in se nisem čutil niti najmanj utesnjenega.
Tvojo skladbo smo slišali na prvih bralnih vajah, 30. septembra. Kakšna so tvoja občutja ob ponovni izvedbi s strani Ensemble Modern? Se ti je vmes porodila še kaka nova ideja za popravke?
Ideje za popravke seveda obstajajo in sem jih že tudi vpisal v partituro. Po izvedbi z Ensemble Modern sem bil navdušen nad njihovimi tehničnimi zmožnostmi in tudi srečen, ker so nekatera mesta v skladbi zazvenela res dobro.
V skladbi je zaznati eklatantno jazzovsko vzdušje, druženo z “resnostjo” oz. “formalnostjo” klasične glasbe, vendar na zvočni ravni učinkuje na poslušalca prav nasprotno. Ali imaš tudi sam izkušnje z jazzom oz. zakaj si se odločil za tovrsten pristop stilnega aludiranja?
Kot pianist sem imel veliko stika z jazzom ter ga pogosto tudi igram. Odločil sem se za tovrstni pristop, ker verjamem, da je precej redek v svetu sodobne glasbe in da bom svoji skladbi vdihnil nekaj individualnosti.
Kako pa so se po predstavitvi tvoje skladbe na bralnih vajah odzvali poslušalci, znanci?
Reakcije na izvedbo so bile zelo pozitivne, občinstvu pa je bila skladba všeč.
Ali člane ansambla dojemaš kot poslušne, uvidevne? So vaje potekale tako, kot si si predstavljal?
Člani ansambla so izredno profesionalni in uvidevni. Bolj kooperativen in prijazen ansambel bi si težko predstavljal.
Kaj pa dirigentka Lucie Leguay? Kako vidiš njeno vlogo? Je ravnala dovolj profesionalno, bi lahko kaj spremenila oz. si z njenim vodenjem in obravnavo zadovoljen?
Dirigentka je bila, tako kot ansambel, zelo profesionalna in uvidevna do mojih vprašanj, z njeno izvedbo pa sem tudi zelo zadovoljen.
Kako je doprinos in kontrola vodje projekta prof. Vita Žuraja vplivala na končno podobo tvoje skladbe? Se je kdaj pojavil kak zaplet oz. nestrinjanje? Kako sta ga razrešila in kakšen je bil navadno iztržek?
Prof. Žuraj je tudi moj mentor pri glavnem predmetu, tako da sva že velikokrat imela zagrete debate o različnih rešitvah. Vedno pa je to v okviru akademske razprave in je rezultat boljša kakovost skladbe.
Kako na splošno primerjaš januarske in septembrske oz. oktobrske bralne vaje?
Septembrske vaje so bile intenzivnejše in bogatejše zaradi višje stopnje dovršenosti skladb.
Pogovor o projektu zaključiva z nekoliko provokativnim vprašanjem: se ti je zdel projekt uspešen?
Osebno se mi je projekt zdel zelo uspešen. Imel sem prekrasno priložnost sodelovati z Ensemble Modern in se izredno veliko naučiti.
Zaključek
Sedaj ko so vaše skladbe končane, lahko končno dvignete noge in se prepustite misli o uspešni realizaciji lastnih idej. Ali si želiš, da bi se tvoja skladba v prihodnosti redno izvajala na koncertnih odrih?
Želim si seveda, da bi moja skladba bila čim bolj pogosto izvedena in da bo sledilo še veliko takih skladb.
Til Dečko in Jure Juvan
Dodaj komentar