7. december 2023
Konec oktobra je v okviru predavanj pri predmetu Uvod v etnomuzikologijo Filozofsko fakulteto v Ljubljani obiskal Sebastian Dreyer, nemški instrumentalist, specializiran za izvajanje indijske klasične glasbe. Predstavil nam je osnove indijske glasbene teorije in na sitar tudi zaigral nekaj skladb.
Indijska klasična glasba zveni zelo drugače od naše zahodne tradicije. Zato smo bili presenečeni, ko smo izvedeli, da v resnici za temelj uporablja zaporedje tonov, ki je sestavljeno iz istih intervalov, kot jih poznamo iz durove lestvice. Do razlik pa seveda pride pri njihovi uporabi. Za začetek, v indijski tradiciji ne poznajo absolutnih tonskih višin, saj lestvico postavijo relativno glede na registrski obseg pevca. In ko je lestvica postavljena, ta sama na sebi še ne izrazi razpoloženja tako kot bi pri nas, kjer bi za večino primerov lahko rekli, da je dur srečen, mol pa žalosten. Specifično razpoloženje in čustva vdihnejo v glasbo šele izvajalci glede na to, kako pristopijo k določenemu tonu oz. kako ga artikulirajo. Med drugim so zelo pomembni prostori »med notami« (mi bi rekli mikrotonalnost), ki se prav tako izrazijo in dodajo svoje barve šele z artikulacijo izvajalca. Nekatera izmed pravil še zapovedujejo, katere tone je treba poudariti in katere spustiti, ko se melodija dviga, in nasprotno, katere je treba poudariti in katere izpustiti, ko se melodija spušča.
Glede na vsa ta pravila je nato izvajalec odgovoren za to, da v glasbi izrazi določeno razpoloženje oziroma določen rag (beseda raga pomeni barva). Običajno se ragi delijo glede na del dneva, v katerem so izvajani. Tako imamo jutranji, popoldanski in večerni rag, vsakega s svojimi pravili artikulacije in izvajanja, ki jih mora izvajalec upoštevati, če želi izraziti ustrezno razpoloženje. Sebastian Dreyer nam je zaigral jutranji in popoldanski rag na tipični indijski instrument sitar. Gre za vrsto brenkala, ki ima po dva seta strun. Ene so namenjene igranju, druge pa so simpatetične strune, ki ob zvenu glavnih strun proizvedejo učinek, podoben odmevu. Ob vsem tem pa smo poslušalci predvsem izkusili, kako veliko se lahko naučimo od teorije in prakse drugih kultur in kako dobro glasbo je mogoče ustvarjati na nam tuje načine.
Jakob Spindler
Dodaj komentar