Iz tiskane izdaje (izid: 28. marec 2024)
»Ko komponiram in za nekaj res začutim,
da je prišlo iskreno iz mene, da je zares dobro,
tisto navadno tako med izvajalci kot tudi med poslušalci
zares zaživi.«
Jeseni 2023 je notne police klavirskih pedagogov in mladih pianistov obogatila zbirka izvirnih klavirskih skladbic dveh slovenskih skladateljic, Katarine Pustinek Rakar in Helene Vidic Lesjak, sicer profesoric strokovno-teoretičnih predmetov na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Zbirka, ki nas na raziskovanje klavirskih zvokov povabi že s simpatično in pomenljivo naslovnico ter vmesnim slikovnim gradivom, zajema 16 skladbic različnih težavnostnih stopenj, začenši s skladbicami za tiste, ki se s klavirjem srečujejo prvič, pa vse do tistih, ki že vstopajo na pot poklicnega glasbenega izobraževanja. Med 16 skladbicami in skladbami v zbirki, nekaj jih je nastalo tudi po navdihu poezije Anje Štefan, najdemo tudi tri štiriročne in eno celo šestročno.
Od ideje do nastanka: kdaj in od kod je prišla ideja za zbirko? Se je prvotna ideja razlikovala od tega, kar imamo zdaj pred sabo?
Katarina Pustinek Rakar: Pobuda za zbirko je prišla s Klavirskega oddelka Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, s katerim sva že večkrat sodelovali. Učenci oddelka vedno sodelujejo na dnevih, povezanih s klavirjem, na katerih se zberejo tudi drugi klavirski pedagogi v okviru EPTE, in želeli so si, da bi letos pripravili koncert novitet, vključili čim več učencev nižje glasbene šole (od najmlajših do najstarejših), pri čemer bi se za to oblikoval program novih skladb za predstavitev na koncertu. Glede na to, da je bil koncert predviden v začetku novembra, naj bi bile skladbice krajšega značaja, naj bi jih bilo čim več in naj bi se jih otroci lahko naučili.
Enajst od skupaj 16 skladbic črpa navdih v pesmih slovenske pesnice in pisateljice Anje Štefan – čemu sta se odločili za tovrstno potezo?
Katarina: Iskali smo tudi rdečo nit programa, za katero je pobudo potem dala prof. Andreja Kosmač, ki ji je blizu poezija Anje Štefan, in sicer da bi pesmi Anje Štefan lahko bile vir navdiha za posamezne skladbice. Ideja mi je bila všeč, Anjo, ki jo poznam že od prej, sem vprašala, ali se z idejo strinja in ali bi bila pri predstavitvi tudi pripravljena sodelovati; pobude je bila zelo vesela. V novembru 2023 je potem v dvorani OE GŠ KGBL na Vegovi sodelovala pri predstavitvi zbirke.
Helena Vidic Lesjak: Katarina me je nato pred poletjem povabila k projektu, da si razdeliva delo, in tematika mi je bila seveda – glede na to, da imam doma dva majhna otroka – zelo blizu, saj so tudi pri nas dela Anje Štefan zelo pogosto v branju, ker gredo hitro v ušesa, so prikupne, ritmične. Katarinin predlog je bil zame prijeten poletni izziv.
Kako pa je s preostalimi petimi skladbicami?
Katarina: Ena moja je izven konteksta in je prav tako nastala lani, tri pa so nastale za EPTINE klavirske dneve preteklih let. Štiriročna Me ima, da bi se ženil pa je slovaška ljudska pesem, ki sem jo leta 2020 priredila za moški zbor in klavir štiriročno, pri čemer sem Anjo prosila, da je besedilo pesmi poslovenila.
Helena: Ko še nisva napisali vseh omenjenih skladbic, sva se začeli pogovarjati o tem, da bi izdali zbirko in vanjo vključili tudi čim več najinih še neizdanih skladb, da gredo med ljudi, namesto da jih imava v predalu, in da tako dosežejo čim več otrok in pedagogov.
Katarina: Sicer se to pač kopira, prenaša iz rok v roke …
Helena: … ali pa se ne igra, kar je še slabše.
Ali je zunajglasbeni navdih za skladatelja omejitev ali je zanj prednost?
Katarina: Sama imam sicer nekaj Anjinih pesmi že uglasbenih za otroške zbore, tako da sem si s tem materialom malo tudi pomagala in pesmice preoblikovala za klavir, nekaj skladb pa je res nastalo po navdihu poezije, kar je po eni strani lepše in lažje – ni se treba držati točnega ritma besedila, si bolj prost.
Helena: Enako bi rekla zase, poleg tega pa so bile skladbe mišljene kot miniature in ideje so kar spontano vrele, se v določenem trenutku izlile na papir: ena skladbica, na primer, je nastajala eno dopoldne, potem sem jo opremila, malo prespala – bilo je res luštno in ne prenaporno delo.
Obe sta tudi uspešni pedagoginji. Kako vpliva poklic pedagoga na skladatelja? Na splošno in tudi v tem konkretnem primeru?
Katarina: Klavir igram od četrtega leta, med študijem pa sem ga nekaj časa celo poučevala na nižji glasbeni šoli in sem se srečevala z učenci v celotni vertikali od najmlajših do najstarejših. Tako sem predvsem pri skladbicah za najmlajše razmišljala o čistih začetkih – postavitev rok, prstov in iz tega tudi izhajala pri oblikovanju skladb. Pri skladbah od srednje težavnostne stopnje pa se nisem več obremenjevala s tem, navdihu sem dala prosto pot, pri čemer sem seveda pazila, da ni pretežko. Vse skladbe sem preigrala.
Helena: Tudi jaz sem tokrat pri pisanju najprej sedla za klavir in naredila okvirno shemo, kar sicer ni bila moja običajna praksa, in šele naknadno vse spravila na papir. Klavirja sicer nisem nikoli učila, imam pa pogosto težave s tem, da imam zelo veliko roko in avtomatsko pišem v prevelikem razponu, tako
/…/
Aleksandra Gartnar Kastelic
