27. maj 2024
V sklopu projekta Izvedbena praksa sodobne komorne glasbe študentov UL z Ensemble Recherche nadaljujemo s pogovori s študentkami in študenti kompozicije. Tokrat nam je svojo nastajajočo skladbo predstavila Aleksandra Naumovski Potisk.
Za nemško komorno zasedbo Ensemble Recherche komponiraš skladbo z naslovom Grafit. Kaj zate predstavlja grafit?
Izraz izhaja iz italijanske besede graffito, ki pomeni podobo ali napis, ki nastane s strganjem po trdi površini (iz graffiare = praskati). Množinska oblike besede graffiti se je v večino svetovnih jezikov prenesla s pomenom stenski napis ali podoba, s posebnim poudarkom na poljudnem izvoru in večinoma kontestativni vsebini.
Grafit se v umetnosti obravnava kot oblika lastnega likovnega izražanja, ki razbija monotonost urbanega javnega prostora in subverzivno opozarja na zamolčano anomalijo. Grafit je nasilen, saj anonimno vdira v urejenost družbenega prostora in agitira, opozarja, kriči, poziva, žali … z namenom opozarjanja na prikrit in zamolčan segment v družbi. Zato pripada senci in podzavesti ter je za racionalnost sistema vedno grozljiv. Tudi fizično je uničevalen. Vdira v enolično čistost fasade mest ter jih onečasti, zamaže, razpraska ali kako drugače poškoduje.
Torej gre za trenje med urejenostjo sistema in notranjimi tenzijami, ki tako stanje ogrožajo. Kako se to izrazi v glasbi?
Klavir je pravi instrument za glasbeno izraženo idejo grafita. Je vodilni reprezent zvoka meščanskega salona in manifestacije videza odličnosti meščanstva kot razreda. Je uglajen, civiliziran in svetovljanski ter deluje v črno-beli prezentaciji kot simbol družbene elegance, podobno kot klasična oblačilna etiketa. Zvok proizvaja s penetracijo tipk, ki v zakulisju proizvedejo zvok z udarci kladivc na struno (nasilno v notranjosti torej) ter tako posnema dinamiko skritih človeških nravi za fasadami lepih mestnih hiš. Klasičen zvok je pričakovana paleta zvočnosti tako urejene (in na ta način prirejene, ponarejene) družbene manifestacije, v kateri se ta počuti varno. Če uporabimo druge vrste zvočnosti ali celo samo druge načine proizvajanja zvoka (neobičajne za meščanski kod), se znajdemo na polju grafita. Neobrzdano, strašljivo in neznano nasilno vdira in ruši varnost znanega varnega okolja. Neznano v znanem nas straši in ustvarja negotovost. Zato Grafit!
Kakšne so torej tehnike igranja, ki v tvoji skladbi te notranje anomalije “vpraskajo” v navidezno urejenost klavirja?
Tehnike niso še do konca izbrane, skladba je še v nastajanju – načeloma gre za vse načine igranja, ki bi s stališča “meščanske” romantične, harmonske itd. urejenosti predstavljale nasilen vdor v t. i. naravni red starega. Gre za soočenje tradicionalnega z modernim, katerega zaradi zornega kota lahko razumemo kot vsiljivo. V glasbi to predstavljajo modernistične razširjene tehnike, kot so načini preparcij instrumenta, uporaba “neakustičnih” delov instrumenta ipd. O izbiri konkretnih tehnik igranja do končne dodelave skladbe ne bi govorila.
Je klavir vodilni inštrument v skladbi? Kakšno vlogo imajo ostali inštrumenti?
Klavir je osrednji instrument, saj se je kot takšen tudi pozicioniral v romantičnem obdobju, ki je temelj naše “fasade”, na katero bomo izpisali grafit. Zavzel bo torej vlogo opazovanega objekta, čeprav bo deloval kot del ansambla in ne bo solističen v glasbenem smislu. Klavir je torej osrednji instrument v skladbi, čeprav ne vodilni, saj je zaradi omenjene vloge morda celo oropan možnosti lastnega komentarja v svojem imenu. To možnost drugi instrumenti ohranjajo.
Kako pa gledaš na Ensemble Recherche, za katerega pišeš skladbo? Ali poznavanje zasedbe vpliva na tvoj proces skladanja?
Kakšnega posebnega vpliva na skladbo sama zasedba nima, razen morda njihove načelne preference do sodobne glasbe, ki jo je potrebno spoštovati in upoštevati. Vendar gre za precej splošen okvir, ki specifike dela znotraj skladbe ne spreminja. Izbor inštrumentov, kot ga ponuja Ensemble Recherche, pa mi služi predvsem kot navdih in stimulacija.
Za konec, kaj je glavna stvar, ki si jo želiš dobiti iz projekta?
Izkušnja in vpogled … Kot običajno pri delu z velikimi glasbenimi imeni, ki navdihujejo že sama na sebi, pričakujem predvsem odpiranja novih perspektiv in spoznanj (tudi znanstev seveda). Gre predvsem za to, da lahko delujem v stimulativnem in navdihujočem okolju, kar pa možnost dela z Ensemble Recherche nedvomno je.
Jakob Spindler
