(iz tiskane izdaje, izid: 23. decembra 2020)
Letošnji, že 64. Biennale Musica v Benetkah je pod vodstvom direktorja in skladatelja Ivana Fedeleja nastajal v pandemičnih razmerah, kar mu je dalo posebno vsebino, kljub temu pa je obdržal mednarodno podobo. Tokrat je združil počastitev nekaterih velikanov 20. stoletja in se poklonil celo 250-letnici Beethovnovega rojstva, ki ji je pridružil tudi obletnico Bruna Maderne, Luigija Nona in Franca Donatonija.
Madernov opus in njegovo večplastno aktivnost sta predstavila Ensemble FontanaMix in Collettivo In.Nova Fert v dokumentarnem prikazu Maderne kot glasbenika, skladatelja in vodje orkestra. Luigi Nono je bil Madernov učenec in letošnji koncert, posvečen njemu, je predstavil dela iz njegovega poznega obdobja, ki vključujejo tudi elektroniko in aktivno sodelovanje izvajalca (Post-prae-ludium n.1 per Donau, La Lontananza Nostalgica Utopica Futura). Koncert sta izvedla Arcangelo Fiorello na tubi in elektroniki ter v Sloveniji že znani violinist Francesco D’Orazio, medtem ko je znano delo …soff erte onde serene… za klavir in trak odigral pianist Francesco Prode. Tretji slavljenec festivala, Franco Donatoni, je vzor prav tako našel pri Maderni, njegova dela, ki jih je sam poimenoval »igrive vaje invencije«, pa je izvedel Divertimento Ensemble.
Nagrajenci 64. glasbenega bienala
Biennale Musica je znan tudi po podelitvi zlatega in srebrnega leva. Prvega je letos prejel Luis de Pablo za življenjsko delo. De Pablo je viden predstavnik španske sodobne glasbene produkcije in pripada skupini skladateljev, ki jo je Cristobal Halff ter imenoval Generacija 51. Pravnik po izobrazbi je bil v glavnem glasbeni samouk, prejel je nekaj lekcij pri Mauriceu Ohani in Maxu Deutschu, sodeloval pa je tudi na predavanjih v Darmstadtu. Zaslovel je po svojem pristopu do različnih odnosov med makro in mikro strukturami, pri čemer je enkrat kombiniral fi ksno mikro strukturo s svobodno makro strukturo, drugič pa determinirano makro in svobodno mikro strukturo ali spet obe nedeterminirani strukturi. Pri tem se makro struktura nanaša na globalno obliko, kot jo je predvidel skladatelj, z vizijo končne zasnove dela, mikro struktura pa označuje notranjo organizacijo manjše forme znotraj širše in se lahko nanaša na način pisanja, skupino intervalov …1 V iskanju lastnega izraza se je skladatelj približal grotesknemu, komičnemu in celo obešenjaškemu. Razvil je sistem pisanja, v katerem združuje konsonanco, mikro intervale, svobodno formo, kompleksno metriko in poteze vzhodnjaške glasbe.2 Luis de Pablo je prav tako izjemen in zelo uveljavljen predavatelj ter prejemnik številnih priznanj in imetnik častnega doktorata na Univerzi Complutense v Madridu. Srebrni lev pa je šel v roke skladatelju Raphaëlu Cendu, ki je v praizvedenem delu Delocazione združil besedila več pisateljev, kot so Claude Royet-Journoud, Georges Didi-Huberman, Rainer Marie Rilke in Georges Bataille, ter oblikoval splet komorne vokalne glasbe in avantgarde. Cendo je prav tako ustanovitelj estetskega gibanja, imenovanega saturacionizem. Njegovo delo Delocazione so praizvedli člani kvarteta Tana in Neue Vocalsolisten.
Med novimi pobudami in ustaljenimi programi festivala
Beneški program je obogatil ciklus klavirskih koncertov, ki so znova obudili dela velikih skladateljev 20. stoletja (Boulez, Donatoni, Stockhausen), skupaj s klavirsko različico Beethovnove 5. simfonije v priredbi Franza Liszta. Ta ciklus je letošnja novost in predstavlja klavir tudi kot preizkusni kamen sodobne glasbe.
Letošnji bienale se prav tako znova vrača h glasbenemu teatru z delom Cenci Giorgia Battistellija, v izvedbi Ensemble900 Konservatorija italijanske Švice. Pri oblikovanju tega glasbeno-gledališkega dela se je avtor naslonil na tragedijo Antonina Artauda.
/…/
Marina B. Žlender
