Kritike|Recenzije

Mednarodno zasedeni godalni oktet OBERTON na 32. Festivalu IMAGO SLOVENIAE-PODOBA SLOVENIJE

fotografija: Franc Križnar

2. 9. 2020

Seveda še vedno »v senci« uglednega mednarodnega ljubljanskega poletnega festivala se nadaljujejo tudi prireditve letošnje 32. edicije tudi mednarodnega festivala IMAGO SLOVENIAE/PODOBA SLOVENIJE v organizaciji in realizaciji Staroljubljanskega zavoda za kulturo. 10. avgusta so v veliki dvorani ljubljanske Narodne galerije gostovali edinstveni in mladi godalci godalnega okteta OBERTON/«Nadtonki imajo navkljub mednarodni zasedbi sedež v Gradcu. Četudi ni bilo na tem koncertu niti za kanček slovenske (avtorske) glasbe za to sicer nasploh redko zasedbo pa smo imeli Slovenci v njej svojo predstavnico, violinistko Veroniko Brecelj. Pa ne kar tako kot eno izmed štirih violinistov, temveč neposredno ob prvem violinistu, koncertnem mojstru Latvijcu Jevgēnijsu Čepoveckisu. Od ustanovitve leta 2015 v njem igrajo še preostala dva violinista Andrij Uhrak iz Ukrajine in Italijan Alberto Stiffoni, violista Rus Serhii Žuravlov in Madžarka Hanga Fehér ter violončelista Avstrijec Floris Fortin in Madžarka Dorottya Standi. Njihova mednarodna bibliografija nastopov in posnetkov je naravnost osupla, četudi delujejo v tej oz. eni najbolj redkih in obenem zahtevnih komornih zasedb komaj pet let.

Ta osmerica po večini starih med 23 in 27 leti, je tudi ljubljanskemu občinstvu ponudila priredbo 2. stavka Schubertove klavirske Sonate št. 21 v B-duru, D. 960 (Andante sostenuto), edino najbolj popularno in izvirno delo za to zasedbo Godalni oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna Bartholdyja v štirih stavkih in še eno štiristavčno delo komaj kaj znanega norveškega skladatelja, dirigenta in violinista Johana Svendsena, Oktet v A-duru, op. 3. Obsežen izvedeni repertoar je omenjena osmerica izvrstnih mladih godalcev izvedla v velikem poustvarjalnem zamahu. Vse od najbolj intimnih, tihih in počasnih odsekov pa do hitrih in bravuroznih ter forte-pasaž (solo, kombinacije, tutti) se je pel njihov poustvarjalni pristop. Ti, najbolj glasni pasusi, so komaj še zdržali akustiko naše Narodne galerije, ki je morda godalom še kolikor toliko prizanesljiva. Vse to so tudi mladi in odlični godalci zmogli v obeh kronskih ti. glavnih delih tega večera, v obeh izvirnih Oktetih. Ne glede na to, da gre tudi za po dolžini (30 in 40 min.) za dvoje temeljnih ali kar kapitalnih del, je njihovo kontrastiranje znotraj samih stavkov pa še med njimi samimi, so se umetniki maksimalno slogovno približali tema dvema sicer samo na videz različnima romantičnima delima. Da ne zapišem, da je obenem šlo za izredno tehnično sposobnost vse osmerice godalcev in na kateri šele je zgrajeno njihovo enotno in odlično poustvarjalno niansiranje, pulziranje. Umetnost res nima več meja. Četudi jo lahko sodimo tudi po nastopu omenjenega in redko slišanega mednarodno zasedenega ansambla OBERTON s podobnimi zvrstmi in številu ter zasedbe, me še posebej veseli, da so te in take kvalitete znali (o)ceniti tudi naši tokratni prireditelji in nam postregli z glasbo, ki je morda še veliko bolj redko prisotna na marsikaterem veliko bolj visoko letečem festivalu podobnega ranga. Vsekakor je bil tole zagotovo eden od vrhuncev nasploh letošnje komorno glasbene ponudbe pri nas. Vse to tudi umešča naše trenutne glasbene razmere na največji zemljevid aktualne evropske glasbene scene.

Franc Križnar

Dodaj komentar

Klikni za oddajo komentarja