10. marec 2020
Urška Zupan, klarinet
Aleksej Grotz, klavir
Trobilni kvartet GŠ Velenje
Na sporedu: Alban Berg, Claude Debussy, Igor Stravinski, Francis Poulenc, Daniel Speer, John Glenesk Mortimer, Hoagy Carmichael (prir. R. G. Hoghes), John Lennon & Paul McCartney (prir. G. A. Robertson), Paul Desmond (prir. I. Luis), Ary Barroso (prir. H. Weichselbaumer), Irving Berlin (prir. J. Gale), Jeff rey Agrell, Pat Ballard (prir. U. Dittmar), Slovenska narodna (prir. M. Hočevar), Slovenska ljudska, Mojmir Sepe (prir. M. Šumečnik).
Ljubljana, Križanke, Viteška dvorana, 23. januar 2020
Mednarodni glasbeni ciklus Festivala Ljubljana je zasnovan zato, da nas spoznava z uspešnimi mladimi glasbeniki, katerih pot se že vije na slovenskih in tujih odrih. Tako smo 23. januarja prisluhnili najprej klarinetistki Urški Zupan, ki končuje diplomski študij pri profesorju Wenzlu Fuchsu na Mozarteumu v Salzburgu. Poleg rednega študija se izpopolnjuje na mojstrskih tečajih, je pa tudi članica Pihalne filharmonije Salzburg. Predstavila se je s pianistom Aleksejem Grotzem iz Moskve. Grotz se prav tako izpopolnjuje na Mozarteumu, in sicer v razredu Jacquesa Rouvierja. Poleg mojstrskih tečajev sodeluje na festivalih (Klavirskem festivalu Ruhr, Festival sodobne glasbe Baku), pri izvedbah Schönberga, Berga in Ustvolskaje in Schuberta pa je nastopal tudi s priznanim pianistom Aleksejem Lubimovim. Aleksej Grotz je avtor priredbe opere Wozzeck za godalni kvartet, kontrabas in klavir, ki jo je izvedel na festivalu komorne glasbe v Jeruzalemu.
Spored prvega dela večera je kazal na zanimiv razpon, od Debussyja do Stravinskega. Urška Zupan je Debussyjevo Prvo rapsodijo, L 116 izvedla v raziskovalnem duhu in hkrati primerno mehko, z rahlim tonom in žametnimi prehodi. Zanimiva je bila predvsem barvitost zvoka, ki ga je Zupanova oblikovala z občuteno mehkobo. Delo je izrazito jasno in zahteva nenehno spremljavo klavirja, ki je zvenel odmaknjeno. Drugačno vlogo so imele tri skladbe za solo klarinet Igorja Stravinskega. Po meditativnem uvodu smo začutili živahen utrip in virtuoznost, kot nekakšen dialog med nizkimi in visokimi legami, ki se izpoje v lepo zaokroženo pasažo. Tretja točka je bila izvedba dela Albana Berga Štiri skladbe za klarinet in klavir, op. 5. Zvok klarineta se s klavirskim prepleta in gradi na dopolnjevanju, dramatičnosti dela, ki od izrazite izpovednosti prehaja v prefinjen tok, sestavljen iz redko tkane zvočne tvarine s tako rekoč meditativno vsebino. Če klarinet že sega dlje, ga klavir nekako drži v bolj znanem okviru ali pa se mu pridruži v zvočnem raziskovanju. Bergove skladbe ostajajo vpete med znanim in novim kot pretanjena dela s tankočutnim posluhom za ton. Izvajalca sta dela odigrala z natančno odmerjeno dikcijo, s katero sta natančno oblikovala fino zvočno pripoved. V zaključek smo slišali še Sonato za klarinet in klavir Francisa Poulenca. Izzvenela je kot glasbeno pohajkovanje hitrega prvega stavka, ki se nadaljuje v bolj elegičnem razpoloženju, v katerem je prišla do izraza rahla igra klavirja. Sledilo je igrivo izvajanje, v katerem sta izstopala mehko in zrelo igranje, brez odvečnega patosa, in lahkotnost, s katero je Zupanova izvajala virtuozne dele. Prepričala nas je z osebnim pristopom, ki kaže pretehtan in umirjen pogled s poudarkom na izraznosti.
V drugem delu večera je Trobilni kvartet GŠ Velenje predstavil bolj priljubljen program. Predstavili so se evfonist Luka Ovčjak, pozavnista Jure Hrovat in Oskar Rednak ter tubist Gašper Poprijan. Kvartet vodi mentor Miran Šumečnik. Člani sodelujejo na različnih tekmovanjih, uspeh pa so doživeli tudi v tujini, na glasbenem festivalu Euromusic v Esslingenu. Za svoje dosežke so prejeli tudi pohvalo Glasbene šole Velenje.
Repertoar je vseboval številne priredbe klasičnih in popularnih, pa tudi ljudskih del, kot se za takšno zasedbo spodobi. Izvedli so ga komorno, neposredno in s posluhom za skupno igro. Izkazali so se zlasti v otožnejših skladbah, kjer so oblikovali poln in barvit zvok. Temperamentne skladbe, kot je Brazil, so bile izvedene v okviru zmerne igre, a vseeno dovolj izrazno. Ljudske skladbe so zaživele iskreno doživeto in so bile nekakšen pendant drugim. Trobilni kvartet GŠ Velenje se je izkazal kot zasedba ustvarjalcev, ki znajo občinstvu različna glasbena dela predstaviti s kančkom akademske zadržanosti in kakovostjo izvedbe, ki jih vedno znova vrača na glasbene odre. Večer je torej minil kot vzoren prikaz glasbenih zmogljivosti mladih generacij in nam usmeril pogled v prihodnost, ki je zagotovo v njihovih rokah.
Marina B. Žlender
