Iz tiskane izdaje (izid: 30. septembra 2021)
Preden smo se vrnili v šole, sem ravnatelje slovenskih glasbenih šol vprašala, kako so se spopadali z izzivi, ki jih je prineslo poučevanje na daljavo. Odzvale so se ravnateljice in ravnatelji glasbenih šol Ilirska Bistrica, Tolmin, Nova Gorica, Vinka Vodopivca Ajdovščina, Slovenska Bistrica, Karol Pahor Ptuj, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec, Fran Korun Koželjski Velenje, Laško – Radeče, Kočevje, Marjana Kozine Novo mesto, Škofja Loka, Kranj, Waldorfska glasbena šola in Arsem. V nadaljevanju so povzetki njihovih poročanj.
»Šolsko leto 2020/2021 nam bo ostalo v spominu kot zelo zahtevno in naporno ter izzivov polno. Spremljalo nas je vsakodnevno sledenje novim navodilom in nenehno prilagajanje poteka izvedbe pouka ter nepredvidljive nove situacije, ki so jih krojile izredne razmere.«
Tanja Babnik, ravnateljica Waldorfske glasbene šole
Razmere, v katerih smo se znašli učitelji glasbenih šol, so bile zelo podobne. Ravnatelji so nam v glavnem prepustili proste roke pri izbiri načina izvedbe pouka – pogosto je bil to individualni dogovor med učitelji in učenci ter njihovimi starši. Za delo na daljavo smo učitelji inštrumenta uporabljali predvsem različne aplikacije za video komuniciranje. Pri tistih učencih, ki so imeli slabše internetne povezave, je INDIVIDUALNI POUK INŠTRUMENTA potekal s pomočjo posnetkov (učenci so se posneli, učitelji smo posnetke poslušali in komentirali). Eden izmed večjih problemov pri izvajanju pouka inštrumenta na daljavo je bila slaba kakovost zvoka. Zelo težko je bilo učiti začetnike.
Pri NAUKU O GLASBI je nekaj učiteljev učencem pošiljalo gradivo za samostojno delo. Nekateri so razlage, nareke in vaje (ritmične/ melodične) posneli učencem, spet drugi so že od začetka uporabljali aplikacije za video komuniciranje (torej »online« poučevanje). Podobno je bilo pri pouku BALETA IN PLESA. Baletni učitelj Sergej Semenjuk, ki poučuje v Ajdovščini in Novi Gorici, se je že takoj ob prvem zaprtju šol znašel. Baletno učilnico je opremil z računalnikom in projektorjem ter svoje plesalke in plesalce spremljal kar »na velikem zaslonu« – projiciranem na steno. Tudi na glasbeni šoli Laško – Radeče so bile plesne učiteljice zelo prizadevne.
»Smo redka šola, ki ima na plesnem oddelku vpisanih okoli 150 plesalcev, to pomeni izredno angažiranje učiteljic plesa, da je bilo delo na daljavo posredovano in opravljeno učinkovito ter v zadovoljstvo tako učencev kot njihovih staršev,« pravi Rosana Jakšič, ravnateljica glasbene šole Laško – Radeče.
Popolnoma drugače je bilo pri skupinskem pouku ORKESTROV, ZBOROV IN KOMORNE IGRE.
»To leto skoraj ni bilo mogoče izvajati pouka orkestrov, zborov in ansambelske igre, ki je za življenje na glasbeni šoli zelo velikega pomena. Občutek povezanosti, možnost glasbenega razvoja in motivacije učencev sta bila prekinjena. Upam, da se to leto ne bo več ponovilo, saj po drugi strani vsaj na naši šoli nismo opazili nobenega izbruha okužb.«
Gašper Troha, direktor glasbene šole ARSEM
Kar nekaj časa smo učitelji namenili pogovorom. Marsikateri učenec, pa tudi starš je doživljal stisko, delo na daljavo je bilo zahtevno za vse.
»Veliko smo se posvečali vzdrževanju psihološke kondicije učiteljev pri delu, ki je bilo skrajno duhamorno, naporno in hkrati brez pravega občutka, kako v resnici napredujemo. Pogosto smo se dobivali na spletnih sestankih, ki so bili namenjeni deljenju naših občutkov pri delu, v katero smo bili prisiljeni. Izražali smo svoje nezadovoljstvo, frustracije, upanje na končanje tega obdobja. V času, ko je dan najkrajši, ko ni sonca in se zdi, da pomlad ne bo več prišla, smo bili zaprti vsak v svoj dom. Iskali smo vse možne načine, da smo se združevali in se pogovarjali. Ob koncu druge korone smo se z nekaterimi učitelji na naši šoli na podlagi teh koronskih druženj povezali v podporno skupino za učitelje. Vsak mesec se dobimo in namenimo uro in pol svojega časa izražanju dogodkov, misli in čutenj, ki nas obhajajo ob našem delu. V aktualnem času so pogovori vsebovali tudi občutke ob skrajno represivnih ukrepih, ki smo jim bili izpostavljeni. Tako smo psihološko preživeli in ostali povezani.«
Nataša Cetinski, ravnateljica glasbene šole ARSEM
Tudi Sandi Vrabec, ravnatelj glasbene šole Nova Gorica, pravi: »Smo preživeli. Celo tisti kolegi, ki niso ravno najbolj računalniško pismeni, so se (presenetljivo) precej dobro znašli.«
»Starejši učitelji so imeli nekaj težav pri uporabi sodobnih orodij, vendar smo jih skupaj sproti reševali, tako da je pouk potekal kar se da normalno v dani situaciji. Za lažje delo smo organizirali tudi različna izobraževanja, v veli[1]ko pomoč nam je bil Zavod za šolstvo (ZRSŠ), še posebej v drugem valu epidemije.
Branimir Klevže, Glasbena šola Slovenske Konjice
Čas dela na daljavo je poskrbel za MODERNIZACIJO GLASBENIH ŠOL – marsikatera šola je kupila zmogljivejše hišne, prenosne ali tablične računalnike, snemalno opremo in kamere. Za šolsko leto 2020/21 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sistemiziralo novo delovno mesto – tudi glasbene šole smo pridobile računalničarja.
In kakšni so bili odzivi staršev in otrok?
»Odzivi so bili na obeh straneh različni. Z učitelji smo ugotavljali, da je nekaterim učencem delo na daljavo zelo koristilo, ker je bilo več pomoči in spremljanja staršev. Najtežje je bilo pri najmlajših, sploh v jesenskem valu. V naših krajih so bili starši zadovoljni, da ni bilo treba otrok voziti v GŠ in so tako prihranili kar precej časa. Na koncu pa smo bili vseeno zelo zadovoljni, ko smo se vrnili v šolo.«
Maja Klanjšček, ravnateljica Glasbene šole Tolmin
/…/
Larisa Marjanović
